Ljubljana, Slovenija, 18. 4. 2023 – Letos je dan ekološkega dolga za Slovenijo znova nastopil 18. aprila, štiri dni pred dnevom Zemlje. Ta datum označuje trenutek, ko smo Slovenci že porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. To pomeni, da bi, če bi vsi prebivalci Zemlje živeli tako kot Slovenci, več kot osem mesecev do konca leta živeli v t. i. ekološkem dolgu.
Po podatkih organizacije Global Footprint Network ekološki odtis državljana Slovenije znaša 5,37 gha, na žalost pa Zemlja razpolaga le z 12,2 milijarde hektarjev produktivnih površin (npr. travniki, pašniki, obdelovalne površine, ribolovna območja). Če bi torej vsi ljudje na svetu živeli kot Slovenci, bi potrebovali 3,4 planete v velikosti Zemlje, da bi zadovoljili svoje potrebe po naravnih virih. To kaže, da je naša trenutna poraba naravnih virov prevelika in da moramo sprejeti trajnostne ukrepe za življenje znotraj meja vzdržne rabe naravnih virov. Ekološki dolg je opozorilo, da s svojimi dejanji presegamo zmogljivosti našega planeta in da potrebujemo trajnostne rešitve, ki bodo naše vire ohranile za prihodnje generacije.
Zakaj pa v Sloveniji in nekaterih drugih državah EU dan ekološkega dolga nastopi tako zgodaj? Alessandro Galli iz organizacije Global Footprint Network pojasnjuje, da je »Slovenija, tako kot večina ostalih držav EU, v preteklih desetletjih ubrala pot razvoja z ekonomskim modelom, potratnim z naravnimi viri. Slovenski dan ekološkega dolga tako opozarja na situacijo, ki je ne moremo več ignorirati, hkrati pa slovensko družbo poziva k prizadevanju za prehod v bolj trajnostno gospodarstvo in življenjski slog. Za razliko od mnogih drugih držav EU je Slovenija tudi pionirka v ekološkem prehodu, saj si je v Strategiji razvoja Slovenije 2030 zastavila ambiciozen cilj zmanjšanja ekološkega odtisa za 20 %. Pri tem prehodu lahko pomembno vlogo igrajo vsi akterji v družbi, saj že obstajajo mnoge druge trajnostne rešitve, ki pa se zaenkrat še ne uporabljajo v dovoljšnjem obsegu in med vsemi deležniki.«
Slovenija, podobno kot številne druge države po svetu, se tako sooča z izzivom uravnoteženja gospodarske rasti in razvoja ter potrebe po zmanjšanju svojega ekološkega odtisa. Dejstvo je, da Slovenija v zadnjih letih vsakič znova presega svoje ekološke zmogljivosti, saj njen ekološki odtis že več let zapored presega biokapaciteto države. To pomeni, da Slovenija letno porabi več naravnih virov, kot jih lahko narava v enem letu obnovi, kar vodi v okoljsko degradacijo in izčrpavanje naravnih virov.
Za reševanje tega problema Slovenija sprejema ukrepe za zmanjšanje svojega okoljskega vpliva in spodbujanje trajnostnega razvoja, med drugim tudi prizadevanja za povečanje energetske učinkovitosti, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije. Kot že rečeno, je eden od ciljev Strategije razvoja Slovenije 2030 znižanje ekološkega odtisa za 20 %, vlada pa je tudi v fazi sprejemanja podnebnega zakona ter posodobitve Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta.
Prizadevanja za zmanjšanje okoljskega vpliva je poudaril tudi Uroš Vajgl, državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo: »Da bi Slovenci zadovoljili potrebe glede na aktualni življenjski slog, bi potrebovali biokapaciteto, ki trikrat presega biokapaciteto naše države. K ekološkemu odtisu več kot polovico prispeva ogljični odtis, kar nakazuje na prekomerno potrošnjo in netrajnostne navade. Z nekaterih vidikov sicer že postajamo učinkovitejši, na primer pri porabi goriv za vožnjo, a kljub temu vse več poti opravimo z osebnimi vozili. Po podatkih raziskave v okviru projekta Care4Climate je namreč kar polovica vsakodnevnih poti, ki jih opravimo z osebnimi vozili, krajša od dveh kilometrov. To so poti, ki bi jih zlahka nadomestili s hojo, kolesarjenjem in drugimi oblikami trajnostne mobilnosti. Da bi dosegli cilj za petino znižanega ekološkega odtisa do leta 2030, je torej poleg tehnoloških rešitev potreben prehod na nizkoogljično krožno gospodarstvo ter korenita sprememba navad naše družbe. Vlada ima pri doseganju teh ciljev pomembno vlogo in se osredotoča na ukrepe, ki so zastavljeni v posodobitvah Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, Nacionalnem programu varstva okolja ter celovitem projektu razogljičenja Slovenije. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ob tem pripravlja tudi podnebni zakon. Vsi se moramo zavedati, da je naša prihodnost odvisna od današnjih dejanj. Zato pozivam vse, da si skupaj prizadevamo živeti v okvirjih, ki jih naš planet lahko prenese.«
S tem se strinja tudi Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje, ki je dodal: »Več kot očitno je, da naše življenjske navade vse bolj izčrpavajo naravno okolje našega planeta. Zato je ključno hitro in učinkovito uvajanje ukrepov na nacionalni ravni, kot so razvoj učinkovitega javnega prevoza, trajnostno upravljanje in prilagajanje gozdov na podnebne spremembe, uvajanje obnovljivih virov energije ter spodbujanje krožnega gospodarstva. Ker pa se zavedamo, da so pri tem pomembni tudi vsi posamezniki v Sloveniji, smo na Inštitutu za zdravje in okolje ponosni, da smo v okviru projekta Sustainaware razvili slovenski kalkulator za izračun osebnega ekološkega odtisa, s katerim lahko vsak na enostaven način preveri, kako njegova dejanja vplivajo na okolje.«
Ob tej priložnosti Institute for Health and Environment napoveduje tudi sodelovanje pri novem projektu EcoFootprint, s čimer bo kalkulator ekološkega odtisa še nadgradil in ga ponudil uporabnikom v Romuniji. Glavni cilj projekta je romunskim učiteljem zagotoviti podrobno znanje o kalkulatorju ekološkega odtisa in njegovi uporabi z drugimi učnimi gradivi, ki jih bodo pripravili v okviru projekta. S tem bodo učencem uspešno posredovali načela trajnostnega načina življenja in jih ozaveščali o trajnostnem razvoju. Poleg tega bodo številni učitelji iz Slovenije in Nemčije deležni strukturiranega usposabljanja v svojem maternem jeziku, kar jim bo omogočilo poučevanje koncepta ekološkega odtisa. To bo učencem pomagalo razumeti, kako njihove vsakodnevne odločitve vplivajo na okolje, zaradi česar bodo bolj zavedni glede svojih dejanj in odločitev, ki jih sprejemajo. Učenje o ekološkem odtisu se tako ne nanaša samo na prihodnjo varnost našega planeta, ampak tudi na učence same, saj bodo s tem pridobili pomembne življenjske spretnosti in znanja za odgovorno ravnanje z okoljem.
Kontakt:
Tomaž Gorenc, Inštitut za zdravje in okolje, tomaz.gorenc@izo.si, +386 40 493 460
