Ljubljana, 8. april 2025 – Dan ekološkega dolga Slovenije, ki ga letos obeležujemo 8. aprila, pomeni, da smo na ta dan porabili že vse naravne vire in ekosistemske storitve, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Od tega trenutka naprej prebivalci Slovenije živimo v ekološkem dolgu, kar ima resne posledice za našo prihodnost.
V času, ko geopolitični izzivi in trgovinske vojne vse bolj oblikujejo svetovno dogajanje, se v Sloveniji odvija tiha, a nič manj zaskrbljujoča kriza – prekomerna raba naravnih virov. Zaskrbljujoče je, da bomo letos dan ekološkega dolga dosegli že pred koncem prve tretjine leta, kar jasno kaže na alarmantno prekomerno rabo virov in ekosistemskih storitev. Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje, ob tem opozarja: “Prekomerna raba naravnih virov ne ogroža zgolj stabilnosti naših ekosistemov, temveč ima znatne posledice tudi na dolgoročno prehransko varnost, zdravje ljudi in odpornost družbe kot celote. To ni le ekološki problem, temveč pomembno vprašanje naše kakovosti življenja v prihodnosti.”.
V tej luči iz Umanotere ob dnevu ekološkega dolga opozarjajo na pomanjkanje ustrezne družbene odzivnosti. Namesto da bi se v ospredje postavila vprašanja, kako se kot skupnost prilagoditi okoljskim omejitvam in usmeriti v bolj trajnostne prakse, prevladujejo razprave o povečevanju vojaških izdatkov: “V času, ko Slovenija dosega svoj dan ekološkega dolga, je glavna debata, za koliko bomo zvišali vojaške izdatke in ne, kako bomo naslovili čedalje bolj zaostreno podnebno problematiko ter z njo povezane številne druge družbene krize. Naraščajoče neenakosti po svetu ne povzročajo samo nestabilnosti in posredno konflikte, ampak so tudi zelo problematične iz okoljskega vidika. Bogate države, bogati posamezniki in največje korporacije blokirajo napredne politike in imajo nesorazmerno večji negativen vpliv na naravo in podnebje. Zato ob letošnji 30. obletnici delovanja Umanotere bolj kot kadarkoli zagovarjamo, da lahko trajnostno družbo dosežemo le z resnično pravičnim prehodom k okoljsko vzdržni, solidarni in demokratični družbi.”
Prehranska industrija z visoko porabo naravnih virov in močno obremenitvijo okolja pomembno prispeva k ekološkemu dolgu. Pridelava hrane vključuje intenzivno rabo zemljišč, vode in energije ter povzroča izpuste toplogrednih plinov, s čimer močno obremenjuje okolje. Po drugi strani pa so prehranski sistemi tudi med prvimi, ki občutijo posledice podnebnih sprememb. Suše, poplave in ekstremni vremenski dogodki ogrožajo stabilnost oskrbe s hrano, zvišujejo stroške pridelave ter zmanjšujejo razpoložljivost in kakovost hrane. Prehranska varnost ni zgolj vprašanje količine hrane, temveč tudi njene kakovosti, dostopnosti in stabilnosti oskrbe.
Za učinkovito reševanje okoljskih in prehranskih izzivov je nujno združiti sistemske ukrepe in odgovornost posameznikov. Ključno je podpiranje lokalnih pridelovalcev, spodbujanje kratkih dobavnih verig, zmanjševanje odpadkov in sprejemanje trajnostnih prehranskih odločitev. Dolgoročne rešitve pa zahtevajo tudi aktivno vključevanje mladih, saj so pomembni akterji pri oblikovanju prihodnosti. Karin Križman, predstavnica Mladinske zveze Brez izgovora, poudarja, da opažajo, da je mladim zelo pomembno, da so opremljeni z znanjem, ki jim omogoča vplivanje na pozitivne dolgoročne spremembe v svetu okoli njih: “To ne le povečuje njihov občutek odgovornosti, temveč jim tudi daje občutek moči in priložnosti ter jih opolnomoči za aktivno in pozitivno delovanje v družbi.”
Na Inštitutu za zdravje in okolje se zavedajo, kako pomembno je izobraževanje in ozaveščanje mladih pri naslavljanju okoljskih in prehranskih izzivov prihodnosti. V okviru mednarodnega projektnega programa The Food Odyssey nadgrajujejo sistem poklicnega izobraževanja z inovativnimi pristopi, kot so digitalizacija, igrifikacija ter osredotočenost na trajnostne prehranske sisteme. Posebna pozornost je namenjena krepitvi kompetenc učiteljev poklicnega izobraževanja prek strokovnih gradiv in usposabljanj, katerih vsebine vključujejo podnebne vplive prehranske proizvodnje, principe krožnega gospodarstva, ekološki prehod ter uporabo igrifikacije v izobraževanju. Ključni rezultat projekta je digitalna soba pobega, zasnovana kot interaktivno orodje za učenje, ki dijakom omogoča raziskovanje povezav med prehrano, okoljem in podnebnimi spremembami. Spletna soba pobega bo javno dostopna, kar bo prispevalo k širjenju znanja in večji družbeni odpornosti na področju prehranske varnosti in trajnostnega razvoja.
Mladi se vedno bolj zavedajo okoljskih izzivov in nujnosti trajnostne prehranske oskrbe, kar potrjuje tudi projekt Glas mladih: Brez kmetij se ne da živet!, ki ga v letu 2025 izvajata Mladinska zveza Brez izgovora Slovenije and Zveza slovenske podeželske mladine. Projekt si prizadeva opolnomočiti mlade, da aktivno sodelujejo pri oblikovanju trajnostnih rešitev za kmetijstvo in prehranske sisteme, ki bodo dolgoročno vplivali na prihodnost hrane v Sloveniji. Z vključevanjem mladih v sooblikovanje rešitev oblikujemo družbo, ki bo pripravljena na izzive prihodnosti. Ob dnevu ekološkega dolga se moramo zavedati, da naše izbire danes oblikujejo svet jutri. Za zagotavljanje trajnostne prehranske varnosti je nujno povezati sistemske spremembe z lokalnimi prizadevanji. Le tako bomo zagotovili prihodnost hrane, ki bo pravična, dostopna in okoljsko vzdržna. Za začetek je pomembno, da poznamo svoj ekološki odtis, kar lahko enostavno izračunamo s ecological footprint calculator. To orodje omogoča, da posameznik_ica pridobi vpogled v svoj vpliv na okolje, kar mu/ji pomaga pri sprejemanju bolj trajnostnih in odgovornih odločitev.
Kontakt:
Tomaž Gorenc, Inštitut za zdravje in okolje, tomaz.gorenc@izo.si, +386 40 493 460
