Ljubljana, 18. april 2022 – Danes obeležujemo dan ekološkega dolga za Slovenijo. Še posebej zaskrbljujoče je, da je ta letos prehitel dan Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila. To pomeni, da smo do današnjega dne Slovenci porabili že vse vire in ekosistemske storitve našega planeta, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu, zato bomo več kot osem mesecev do konca leta živeli v t. i. ekološkem dolgu.
Več kot očitno je, da naše življenjske navade vse bolj izčrpavajo naravno okolje našega planeta. Na Zemlji je 12,2 milijarde hektarjev produktivnih površin (npr. travniki, pašniki, obdelovalne površine, ribolovna območja). To pomeni, da ima vsak prebivalec našega planeta približno 1,6 hektarja rodovitne površine za zadovoljevanje svojih potreb po naravnih virih, trenutni ekološki odtis slovenskega prebivalca pa v povprečju znaša kar 5,37 gha. Z drugimi besedami: če bi vsi na svetu živeli kot Slovenci, bi potrebovali 3,4 planeta v velikosti Zemlje.[1]
Lani smo dan ekološkega dolga za Slovenijo obeleževali 30. aprila in ob tem opozorili na skrb vzbujajoč trend, da je slednji vsako leto bližje svetovnemu dnevu Zemlje. Takrat je Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje, dejal, da se lahko »kaj hitro zgodi, da bomo oba jubileja “praznovali” na isti dan.«
Nismo pa pričakovali, da bomo že leto kasneje dan ekološkega dolga obeleževali kar štiri dni pred praznikom Zemlje: »To samo še potrjuje dejstvo, kako problematičen je trend rabe in upravljanja z naravnimi viri in ekosistemskimi storitvami. Slednje se med drugim kaže v zmanjšanju biotske raznovrstnosti in napredovanju podnebnih sprememb, ki po epidemiji in aktualni vojni v Ukrajini ostajata obrobna tema. Slednje je tudi v skladu z najnovejšim poročilom Mednarodnega panela za podnebne spremembe (IPCC) 2022, ki poudarja nujnost podnebnih ukrepov. Nujna sta tudi ustrezno financiranje slednjih in politična zavezanost, ki vodita k učinkovitejšemu prilagajanju podnebnim spremembam in zmanjšanju emisij. Ravno v času volilne kampanje moramo biti kot aktivni državljani pozorni tudi na okoljske vidike v strankarskih programih, ki naslavljajo ključne teme in vizije o tem, kakšna bo naša okoljska, prometna, kmetijska ali energetska prihodnost. Kako hitro bomo na primer zmanjšali intenzivno rabo fosilnih goriv? Celostni ukrepi na ravni družbe lahko namreč posamezniku pomagajo živeti bolj učinkovito in trajnostno.«
Vedno zgodnejši datum dneva ekološkega dolga kaže na dejstvo, da s svojim planetom ne ravnamo tako, kot bi morali, zato so nujno potrebne spremembe. In ravno to je namen svetovnega dneva Zemlje – ozaveščanje o našem planetu, o tem, kako ga lahko zavarujemo in zaščitimo. Da bi to dosegli, se moramo predvsem zavedati vpliva svojih dejanj. Ker smo ljudje vizualna bitja, pa se posledic svojega ravnanja pogosto začnemo zavedati šele, ko smo z njimi soočeni.
Ob tej priložnosti najavljamo sodelovanje pri razstavi »Gaja – ena sama!« priznane slovenske fotografinje Urške Košir v sodelovanju s Turizmom Ljubljana in ob podpori Studia Železna. Razstavo si boste lahko ogledali na Krakovskem nasipu, na voljo pa bo ravno od 22. aprila 2022, dneva, namenjenega ozaveščanju o edinstvenosti Zemlje.
Razstava bo upodabljala problematiko aktualnega življenjskega sloga, kot so brezglavo potrošništvo, uničevanje krajine ter podnebne spremembe, ki se na različne načine kažejo na kakovosti našega življenja in vplivajo na naše zdravje. Naslov razstave je izpeljan iz reka »Mama je ena sama.« Tudi naša Zemlja oziroma mama Gaja je namreč ena sama, kar je fotografinji služilo kot inspiracija pri zasnovi projekta: »Gaja je ena sama in si nikakor ne zasluži takšnega nehvaležnega ravnanja s svojimi viri. Ukrepati moramo sedaj, vsi skupaj, vključno s politiko in še posebej korporacijami, preden bo prepozno. Žal je trenutno pri sprejemanju “zelenih” odločitev še vedno na prvem mestu koristoljubje. Če se navežem na znan indijanski pregovor: Ko bomo posekali zadnje drevo, ujeli zadnjo ribo in zastrupili zadnjo kapljo vode, bomo spoznali, da se od denarja ne da živeti. In potem nam res ostane samo še pobeg na Mars.«
Namen fotografij je spodbuditi spoznanje vsakega posameznika, da gre za zelo aktualno tematiko, v kateri smo vsi del težave. Dobra novica pa je, da smo hkrati lahko tudi del rešitve! Razstava bo zato za vsako od vključenih problematik predstavila tudi rešitev oziroma dobro prakso, ki jo lahko zasledimo v Sloveniji. Del razstave pa bo tudi kalkulator ekološkega odtisa, ki smo ga lani predstavili v okviru projekta Sustainaware. Projekt je del Evropske pobude za podnebje (EUKI) v okviru nemškega Zveznega ministrstva za gospodarske zadeve in podnebne ukrepe, sofinancira pa ga tudi Evropska unija. Kalkulator izračuna ekološki odtis posameznika glede na njegovo vedenje in navade, kar predstavlja prvi korak k večji ozaveščenosti o pomenu ekološkega odtisa.
Slednje lahko znatno pripomore k doseganju cilja iz Strategije razvoja Slovenije do leta 2030 za zmanjševanje ekološkega odtisa na prebivalca. Kalkulator poda tudi predloge o vsakdanjih manjših spremembah posameznika, s katerimi lahko ta zmanjša svoj odtis.
Tako lahko vsi pomagamo na poti do rešitve za boljši svet, najpomembnejši pa je prvi korak – zavedanje, da je ukrepanje nujno in neizbežno.
Kontakti:
Tomaž Gorenc, Inštitut za zdravje in okolje, tomaz.gorenc@izo.si, +386 40 493 460
[1] (1,6/5,37) * 365 = 108 dan (18. april): 5,37 gha je odtis za Slovenijo, 1,6 gha je globalna biokapaciteta. Če bi vsi na svetu živeli kot Slovenci, bi potrebovali 3,4 planeta. Vir: https://www.overshootday.org/how-many-earths-or-countries-do-we-need/
Avtorica naslovne fotografije je Urška Košir za Studio Železna.
