Ljubljana, Slovenija, 22. 4. 2024 – Danes praznujemo dan Zemlje, ko pozornost in misli še bolj kot po navadi usmerimo k našemu planetu. Ob tem dnevu pogosto razmišljamo tudi o njegovem zdravju, saj se zavedamo, da je zdravje našega planeta tesno povezano z našim lastnim dobrim počutjem. Prekomerna izraba naravnih virov, onesnaževanje zraka in vode ter izguba biotske raznovrstnosti lahko namreč negativno vplivajo na kakovost življenja. Dolgoročna izpostavljenost onesnaženemu zraku je povezana z večjim tveganjem za različne zdravstvene težave, vključno z respiratornimi okužbami, srčno-žilnimi boleznimi in rakom. Poleg tega pa lahko onesnažen zrak negativno vpliva tudi na ekosistem, saj povzroča škodo na vodnih in zemeljskih ekosistemih ter ogroža raznovrstnost življenja.[1] Osredotočanje na trajnostno upravljanje vseh naravnih virov, zmanjšanje izpustov onesnaževal ter ohranjanje biotske raznovrstnosti predstavljajo ključne dejavnike za zagotavljanje zdravega okolja in zdravja ljudi.
Dan Zemlje je v Sloveniji že nekaj časa neposredno povezan tudi z dnevom ekološkega dolga za Slovenijo. To je datum, ki označuje trenutek, ko smo Slovenci že porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Dan ekološkega dolga bo letos nastopil po dnevu Zemlje, saj ga bomo obeležili 25. aprila, en teden kasneje kot lani. Še vedno pa se na koledarju znajde mnogo prezgodaj, saj bomo Slovenci več kot osem mesecev do konca leta živeli v t. i. ekološkem dolgu.
Po podatkih organizacije Global Footprint Network ekološki odtis Slovenca znaša 5,37 gha, medtem ko Zemlja razpolaga le z 12,2 milijarde hektarjev produktivnih površin, kot so travniki, pašniki, obdelovalne površine in ribolovna območja. Če bi vsi na svetu živeli kot Slovenci, bi za zadovoljevanje naših potreb po naravnih virih potrebovali 3,4 Zemlje. Ekološki dolg opozarja, da naša dejanja presegajo zmogljivosti našega planeta, in poudarja potrebo po trajnostnih rešitvah, ki bodo naravne vire ohranjale za prihodnje generacije.
Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje, izpostavlja: »Ko obeležujemo dan Zemlje in dan ekološkega dolga Slovenije, nas bližina teh dveh datumov v koledarju poziva k premisleku o njunem pomenu. Dan Zemlje praznuje naravno bogastvo našega planeta, medtem ko nas dan ekološkega dolga opominja, da naše potrebe presegajo Zemljine regenerativne zmogljivosti. Ta protislovja so jasen znak, da so nujni takojšnji ukrepi za zmanjšanje našega ekološkega odtisa. Navajeni smo, da sta si oba datuma koledarsko blizu, kar nas dodatno spodbuja k razmisleku o vplivu, ki ga imamo na planet. Na današnji dan vsakega posameznika, šole, vladne ustanove in podjetja pozivamo, da aktivno prispevajo k trajnostnemu razvoju in varovanju našega planeta. Samo z združenimi močmi in odločnimi koraki lahko dosežemo zastavljene cilje in se učinkovito spopademo s posledicami podnebnih sprememb.«
Pri Inštitutu za zdravje in okolje smo prejšnji teden ob svetovnem dnevu Zemlje in dnevu ekološkega dolga za Slovenijo začeli z ozaveščevalno kampanjo na družbenih omrežjih. V okviru kampanje bomo z različnimi govorci, med katerimi so ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel, generalni direktor Direktorata za podnebne politike na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo RS Andrej Gnezda, zmagovalci programa Social Impact Award Slovenia in drugi, izpostavili nekaj glavnih dejavnikov, ki vplivajo na naš ekološki odtis, kot so prehrana, potrošnja, mobilnost in energija. Andrej Gnezda je ob tej priložnosti izpostavil, da »sta v Sloveniji sektorja, ki sta odgovorna za največje količine toplogrednih plinov, energetika in promet oziroma mobilnost. Pri slednji emisije toplogrednih plinov medletno močno nihajo, v sektorju energetike pa sta predvsem pomembna razvoj obnovljivih virov energije in njihova učinkovita raba. Ministrstvo je pripravilo nekaj zakonodajnih predlogov in tudi sprejelo spremembe zakonodaje, ki spodbujajo potrebno smer razvoja, hkrati pa prek sistema subvencij spodbujamo naložbe, bodisi v energetsko sanacijo stavb bodisi montažo sončnih elektrarn in druge naložbe.«
S tem se strinja tudi Tomaž Gorenc, ki je dodal: »Potrebujemo obsežne, medsektorske ukrepe, ki bodo povečali učinkovitost uporabe virov, zlasti v mobilnosti in energetiki. Prav tako je ključnega pomena spodbujanje trajnostnih inovacij in preoblikovanje našega gospodarstva v krožno gospodarstvo, ki spoštuje naravne omejitve planeta. Ker pa se zavedamo, da so pri tem pomembni tudi vsi posamezniki v Sloveniji, smo na Inštitutu za zdravje in okolje ponosni na slovenski kalkulator za izračun osebnega ekološkega odtisa, s katerim lahko vsak na enostaven način preveri, kako njegova dejanja vplivajo na okolje. Orodje ima pomembno vlogo tudi v formalnem in neformalnem izobraževanju v Sloveniji.«
Z učiteljico Nino Jelen z Osnovne šole Ivana Skvarče smo v okviru kampanje spregovorili o pomembnosti prenašanja informacij o okolju in skrbi zanj na otroke. Ravno s tem se ukvarja tudi naš projekt EcoFootprint, pri katerem smo s partnerji kalkulator ekološkega odtisa še nadgradili in ga ponudili uporabnikom v Romuniji. Projekt obsega številne dejavnosti, ki so usmerjene v izboljšanje okoljskega izobraževanja in ozaveščenosti ključnih deležnikov. To vključuje prilagoditev kalkulatorja ekološkega odtisa za Romunijo, zbiranje povratnih informacij o učinkovitosti izobraževanj, spletno predstavitev projekta na straneh partnerjev ter izpopolnjevanje gradiv za usposabljanje o ekološkem odtisu. Poleg tega se pripravlja spletna različica gradiv za širši dostop. V skladu s projektom poteka tudi usposabljanje za učitelje, tako v spletni kot klasični obliki, v skupnem trajanju 100 ur, v katerem sodeluje 60 udeležencev. Slovenski učitelji bodo deležni ciljno usmerjenih razširjevalnih prizadevanj, zlasti prek družbenih omrežij in sodelovanja s strokovnjaki s področja geografije.
Zavedanje o okoljskih vprašanjih postaja vse pomembnejše, saj so naši vsakodnevni koraki ključni za ustvarjanje trajnostne prihodnosti. Čeprav se zdi, da so izzivi veliki, so rešitve lahko preproste in dosegljive za vsakogar od nas. Z majhnimi spremembami v svojem vsakdanjem življenju lahko dosežemo velike rezultate. Zato je ključno, da se zavedamo svojega ekološkega odtisa in se trudimo zmanjšati svoj vpliv na okolje. Vsaka odločitev, ki jo sprejmemo, vsak nakup, ki ga opravimo, in vsaka navada, ki jo spremenimo, lahko prispeva k bolj zdravemu planetu za nas in za prihodnje generacije.
Vabljeni k spremljanju in deljenju naših objav v okviru kampanje, s katerimi bomo nadaljevali vse do konca meseca: https://www.instagram.com/izo_institute/.
Kontakt:
Tomaž Gorenc, Inštitut za zdravje in okolje, tomaz.gorenc@izo.si, +386 40 493 460
[1] “Clean air and energy access for healthier populations and universal health coverage.” WHO Strategic Approach for Air Quality, Energy Access and Health, DRAFT – April 2023.
