Institute for Health and Environment
Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana
Contact Us
Z dijaki o zraku, zdravju in odločitvah za boljši vsakdan
Kdo je najbolj ogrožen, kadar je zrak onesnažen? Kako kakovost zraka vpliva na naše zdravje? In kaj lahko za čistejši zrak naredimo sami? Dijaki Srednje šole Domžale so odgovore na ta in podobna vprašanja iskali na delavnicah, izvedenih v okviru projekta Veš, kaj dihaš? 2.0. Delavnice so bile zasnovane interaktivno, da bi dijake spodbudile k razmišljanju, sodelovanju ter povezovanju znanja z aktualnimi okoljskimi ter zdravstvenimi izzivi.
Koliko pozornosti v resnici namenimo zraku, ki ga dihamo vsak dan? Pogosto ga jemljemo kot nekaj samoumevnega, čeprav pomembno vpliva na naše zdravje, počutje, zbranost in telesno zmogljivost. Dijaki so zato razmišljali o tem, kaj vse vpliva na kakovost zraka in kako se njene posledice kažejo v vsakdanjem življenju. Posebno pozornost so namenili tudi vprašanju, zakaj onesnažen zrak ne prizadene vseh ljudi enako. Razmišljali so o skupinah, ki so na onesnažen zrak bolj občutljive; otroci, starejši, nosečnice, osebe z boleznimi dihal ali alergijami ter o posameznikih, ki so zaradi gibanja, športa ali dela na prostem pogosteje izpostavljeni slabši kakovosti zraka. Ob tem so ugotovili, da lahko onesnažen zrak najbolj obremeni dihala in srčno-žilni sistem, njegovi vplivi pa se lahko odražajo tudi v slabšem počutju, utrujenosti, manjši zbranosti in zmanjšani telesni zmogljivosti.
V nadaljevanju so problem onesnaženega zraka raziskali s pomočjo problemskega drevesa. Ugotavljali so, da onesnažen zrak ni le okoljski izziv, temveč nekaj, kar neposredno vpliva na kakovost življenja. Iskali so glavne vzroke onesnaževanja in razmišljali o tem, od kod prihajajo škodljivi trdni delci (PM). Med pomembnejšimi viri so prepoznali promet, individualna kurišča, industrijo, kmetijstvo in vsakodnevne navade, ki se morda zdijo majhne, a skupaj pomembno vplivajo na zrak, ki ga dihamo. Hkrati so razmišljali tudi o ukrepih in rešitvah, ki lahko prispevajo k boljši kakovosti zraka. Tako na ravni družbe kot posameznika. Izpostavili so pomen trajnostne mobilnosti, pravilnega ogrevanja, manjše porabe energije, več zelenih površin in lokalnih rešitev, ki lahko zmanjšajo onesnaženje v njihovem okolju. Del teh rešitev so tudi premišljene vsakodnevne odločitve: spremljanje kakovosti zraka, prilagajanje aktivnosti na prostem, izogibanje prometno obremenjenim območjem in upoštevanje priporočil v dneh, ko so vrednosti onesnaževal povišane.
Dijaki so tako problem onesnaženega zraka obravnavali celostno: od vzrokov in posledic do rešitev, s katerimi lahko kot posamezniki in skupnost prispevamo k bolj čistemu in zdravemu okolju.
Z delavnicami smo želeli dijake spodbuditi k razmisleku o kakovosti zraka in njenem vplivu na zdravje in okolje. Čeprav zrak, ki ga dihamo, jemljemo kot nekaj samoumevnega, ta predstavlja pomembno vlogo pri našem počutju in kakovosti življenja. Prav zato je pomembno, da mladi razumejo, kaj dihamo, kako onesnažen zrak vpliva na telo in kako lahko kot posamezniki ter skupnost prispevamo k bolj čistemu in zdravemu okolju.
Projekt ‘Veš, kaj dihaš?’ sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo s sredstvi Sklada za podnebne spremembe. Za mnenja, predstavljena v tem dokumentu, so izključno odgovorni avtorji dokumenta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ali Eko sklada j.s.