Svetovni posvet o podnebnih ukrepih (COP28) letos med 30. novembrom in 12. decembrom poteka v Dubaju. Med 1. In 5. decembrom je bil na posvetu prisoten tudi Inštitut za zdravje in okolje. Letošnji COP je, kljub mnogim protislovjem, ki so povezana z lokacijo in organizatorji dogodka, zgodovinski. 3. december je bil namreč prvič v zgodovini tematsko posvečen zdravju. Kot poudarja Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje, je “to je tudi razlog naše udeležbe na letošnji konferenci. Podnebne spremembe namreč niso samo okoljska kriza, ampak tudi zdravstvena. Posledično je javno zdravje pomembno področje podnebnega prilagajanja. Na Inštitutu za zdravje in okolje nas veseli, da je to prepoznala tudi Slovenija in pristopila k deklaraciji s področja podnebja in zdravja.”
V okviru različnih dogodkov so mnogi govorci iz zdravstveno-znanstvenih in zdravstveno-političnih institucij opozorili na dokazane povezave med podnebnimi spremembami in zdravjem ljudi ter predstavili zdravstvene argumente za podnebno ukrepanje. Poudarjene so bile tudi potrebe, ovire in dobre prakse s področja krepitve odpornosti zdravstvenih sistemov na spreminjajoče se podnebje.
Veseli nas, da je Slovenija ena od 123 članic Združenih narodov, ki je podprla Deklaracijo o podnebju in zdravju. Dokument je bil po dolgotrajnih prizadevanjih Svetovne zdravstvene organizacije in mnogih ostalih držav sprejet 3. decembra. Generalni direktor SZO, dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, je ob sprejemu deklaracije dejal: “Podnebna kriza je zdravstvena kriza, vendar je bilo zdravje v razpravah o podnebju predolgo odrinjeno na stranski tir.” Na COP28 se je prvič v zgodovini zgodilo tudi, da so svoje pogajalsko mesto dobili ministri za zdravje. To predstavlja mejnik pri obravnavi podnebnih politik, saj se te sedaj še bolj osredotočajo na družbene dimenzije podnebne krize.
Mnoge razprave lahko povzamemo z že omenjenim dejstvom: “Podnebna kriza je zdravstvena kriza.” Posledice podnebnih sprememb na zdravje ljudi so že merljive, še posebej pa so prisotne v državah globalnega juga, ki so za okoljsko stanje, v katerem živimo, najmanj odgovorne. Za izboljšanje stanja na zdravstvenem področju je nujno hitro in učinkovito prilagajanje na podnebne spremembe, ki je tudi eden od osnovnih pogojev za vzdrževanje svetovnega miru.
