Institute for Health and Environment
Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana
Contact Us
Ko nevidni delci postanejo lokalni problem
Vsak dan vdihnemo približno 25.000-krat in v telo vnesemo okoli 11.000 litrov zraka. Pri tem pa ne vdihujemo le življenjsko pomembnega kisika, temveč tudi škodljive snovi. Mednje spadajo tudi trdni, mikroskopsko majhni delci PM, ki sodijo med najresnejša okoljska tveganja za zdravje prebivalstva. Posebej problematični so fini delci PM2.5, saj zaradi svoje majhnosti, zelo enostavno prodrejo globoko v pljuča in prehajajo v krvni obtok. Onesnažen zrak zato ni le okoljski problem, ampak nekaj, kar neposredno vpliva na zdravje, počutje in kakovost vsakdanjega življenja.
Meritve kakovosti zraka se v Sloveniji izvajajo predvsem v večjih mestih, medtem ko manjša urbana okolja pogosto pri meritvah izostanejo. To pomeni, da številne občine nimajo dovolj jasne slike o tem, kakšen zrak prebivalci dihajo in kako lokalne prometne, geografske ter vremenske razmere vplivajo na kakovost zraka. Prav to vrzel je naslovila prva izvedba projekta Veš, kaj dihaš?, v okviru katere so bile izvedene meritve delcev PM10 in PM2.5 v Domžalah, na Vrhniki in na Škofljici.
Od podatkov do vdihov: Kaj so pokazale meritve zraka?
Meritve smo začeli izvajati marca 2025, za primerljivo obravnavo vseh lokacij pa je bilo v analizo vključeno obdobje od 18. aprila do 31. oktobra 2025, ko so vse merilne naprave delovale hkrati. Spremljali smo predvsem koncentracije delcev PM10 in PM2.5, ki sodijo med najpomembnejše kazalnike onesnaženosti zunanjega zraka. Toda projekt ni bil pomemben le zaradi tehnologije in številk. Temeljil je na pristopu ljubiteljske znanosti, saj so prebivalci izbranih občin sodelovali pri izbiri merilnih mest, na posameznih lokacijah pa so bili vključeni tudi prostovoljci, ki so pomagali spremljati potek meritev. S projektom nismo zgolj beležili kakovosti zraka, temveč smo hkrati gradili tudi odnos skupnosti do lokalnega okolja.
Tri občine, tri zgodbe o zraku
V Domžalah je najbolj izstopala lokacija pri OŠ Rodica, kjer je bilo zabeleženih 31 dni preseganj priporočene dnevne meje WHO za delce PM2.5. Najvišja izmerjena vrednost je znašala 37,13 µg/m³, kar je več kot dvakrat nad priporočeno dnevno mejo. Posebej pomembno je, da najbolj obremenjena točka ni bila industrijsko območje, temveč lokacija ob osnovni šoli, kjer se vsak dan zadržujejo otroci. Povišane vrednosti so bile zaznane tudi pri delcih PM10, najvišje ponovno pri OŠ Rodica. Rezultati iz Domžal zato jasno kažejo, da je spremljanje kakovosti zraka ob šolah in drugih občutljivih lokacijah izjemno pomembno.
Na Vrhniki je bila splošna slika nekoliko ugodnejša, vendar so meritve pokazale, da tudi manj obremenjena okolja niso nujno zaščitena pred kratkotrajnimi skoki onesnaženosti. Najvišja vrednost PM2.5 je bila izmerjena pri OŠ Ivana Cankarja in je znašala 33,33 µg/m³, kar je spet več kot dvakrat nad priporočeno dnevno mejo WHO. Pri delcih PM10 je najvišja vrednost dosegla 52,63 µg/m³ v Kralovšah, čeprav ta lokacija velja za sicer manj obremenjeno. To potrjuje, da se lahko tudi na lokacijah z ugodnejšo povprečno sliko ob določenih dneh pojavijo izrazitejše obremenitve.
Na Škofljici je bila kakovost zraka večino časa dobra, vendar so bile tudi tam zaznane epizode povišanih vrednosti. Pri delcih PM2.5 je bilo pri šoli zabeleženih 6 dni preseganj, pri zdravstvenem domu pa 5 dni. Najvišja vrednost, 36,06 µg/m³, je bila izmerjena pri zdravstvenem domu, kjer se zadržujejo tudi ljudje z večjim zdravstvenim tveganjem. Tudi pri delcih PM10 so se pojavili kratkotrajni porasti, kar kaže, da lahko posamezne lokacije kljub na splošno dobri kakovosti zraka občasno doživijo pomembnejše obremenitve. Spodbudna pa je ugotovitev, da so se med Evropskim tednom mobilnosti povprečne koncentracije PM10 na obeh merilnih lokacijah znižale, po zaključku aktivnosti pa ponovno porasle, kar nakazuje, da lahko spremembe v prometnih navadah in lokalne trajnostne akcije prispevajo k merljivim izboljšavam kakovosti zraka.
Kaj prinaša Veš, kaj dihaš? 2.0
Prva generacija projekta je pokazala, da kakovost zraka v manjših občinah ni vedno tako samoumevna, kot se morda zdi na prvi pogled. V Domžalah, na Vrhniki in na Škofljici so bile meritve izvedene predvsem v toplejšem delu leta, ko so obremenitve s prašnimi delci običajno nižje, a so kljub temu razkrile povišane koncentracije PM2.5 in PM10, ponekod tudi nad priporočenimi mejami.
Prav zato druga generacija projekta Veš, kaj dihaš? 2.0 prinaša nadaljevanje meritev v hladnejšem delu leta, ko so razmere za kakovost zraka pogosto zahtevnejše. Nadaljevanje meritev v zimskem obdobju omogoča bolj celovit vpogled v kakovost zraka skozi leto, boljše razumevanje sezonskih razlik in prepoznavanje ponavljajočih se vzorcev onesnaženosti. S prvo generacijo projekta smo pridobili pomemben prvi vpogled v lokalno stanje zraka, z nadgradnjo Veš, kaj dihaš? 2.0 pa gremo še korak dlje: z več podatki, več lokacijami, daljšim spremljanjem in natančnejšim razumevanjem dogajanja v zraku skozi različna obdobja leta.
Skupaj za čist zrak
The Veš, kaj dihaš? nas je spomnil, da kakovost zraka ni tema, rezervirana le za velika mesta, merilne postaje in strokovna poročila. Je tema naših vrtcev, šolskih poti, jutranjih kolon, stanovanjskih naselij, zdravstvenih ustanov in domačih kurišč. Meritve v Domžalah, na Vrhniki in na Škofljici so pokazale, da imajo tudi manjše občine svoje zelo konkretne zračne zgodbe; pogosto prav tam, kjer živijo ali se zadržujejo otroci, starejši in druge ranljive skupine ljudi.
Zato so meritve tako dragocene. Ne prinašajo le številk, temveč boljše razumevanje prostora, vsakodnevnih navad in dejavnikov, ki vplivajo na zdravje skupnosti. Veš, kaj dihaš? 2.0 to razumevanje nadgrajuje in odpira prostor za bolj premišljene odločitve v prihodnje.
Ker boljši zrak ni oddaljen cilj, ampak skupna pot. In ta se začne z zelo preprostim vprašanjem: Veš, kaj dihaš?
Projekt ‘Veš, kaj dihaš?’ sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo s sredstvi Sklada za podnebne spremembe. Za mnenja, predstavljena v tem dokumentu, so izključno odgovorni avtorji dokumenta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ali Eko sklada j.s.