Institute for Health and Environment
Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana
Contact Us
SZJ: Naša moč, naš planet – Zeleni utrip mladih za mesta prihodnosti
Ljubljana, 22. april 2026 – Danes obeležujemo Svetovni dan Zemlje, ki nas opominja, da je odgovoren odnos do okolja skupna naloga vseh. V času naraščajočih pritiskov na naravne vire je jasno, da so bili doseženi pomembni premiki pri zaščiti zemlje, zraka in vode, vendar ti zahtevajo vztrajnost in dolgoročno usmerjenost. Odnos do okolja presega kratkoročne odločitve in politične okvire – uresničuje se v vsakodnevnih dejanjih skupnosti, ki razume, da skrb za prostor, v katerem živimo, pomeni tudi premišljeno vlaganje v prihodnost. Geslo uradne kampanje ob letošnjem dnevu zemlje »Naša moč, naš planet« jasno sporoča: prihodnosti okolja ne določajo posamezne vlade ali volitve, temveč skupno in vztrajno delovanje celotne družbe.
Kljub prizadevanjem in doseženemu napredku kot družba še vedno porabljamo več naravnih virov, kot jih lahko planet dolgoročno obnovi. Podatki Global Footprint Network razkrivajo simboličen kontrast med državami pri rabi naravnih virov. Medtem ko so nekatere države ob svojem ravnanju kapacitete našega planeta porabile že v prvih mesecih letošnjega leta, druge ostajajo bližje mejam, ki jih planet lahko dolgoročno prenese. To razkriva ključno dejstvo: današnji okoljski pritisk ni le posledica rasti prebivalstva, temveč predvsem načina proizvodnje, potrošnje in rabe prostora. Pri tem Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje, poudarja da:
»Prekomerna raba naravnih virov ni abstrakten problem – danes se neposredno odraža v našem bivalnem okolju, zdravju in delovanju družbe. V mestih to vidimo zelo konkretno: višje temperature, več vročinskih obremenitev ter slabša kakovost bivanja. To ne vpliva le na počutje ljudi, ampak tudi na učinkovitost in gospodarstvo – od zmanjšane produktivnosti do večjih obremenitev za zdravstveni sistem in infrastrukturo. Okoljski izzivi so zato hkrati tudi razvojni in ekonomski izzivi«.
Prekomerna raba virov dodatno krepi te pritiske in jih prenaša neposredno v naš vsakdan. Med najbolj izrazitimi posledicami je segrevanje okolja, ki se kaže v pogostejših in intenzivnejših vročinskih obdobjih. V mestih so ti učinki še izrazitejši zaradi goste pozidave, prometa in pomanjkanja zelenih površin, kar vodi v nastanek t. i. mestnih toplotnih otokov – območij z občutno višjimi temperaturami od okolice. Posledično se povečujejo tveganja za vročinski stres ter negativni vplivi na zdravje, počutje in kakovost bivanja prebivalcev. Ob upoštevanju, da je svetovno prebivalstvo leta 2022 preseglo 8 milijard, to pomeni, da v urbanih območjih živi več kot 4,5 milijarde ljudi. Delež urbanega prebivalstva hitro narašča in se bo po pričakovanjih do leta 2050 povečal na 68 %.
Na presečišču teh izzivov nastaja projekt Zeleni utrip mladih, ki ga skupaj s partnerji izvajajo na Inštitutu za zdravje in okolje. Projekt izhaja iz razumevanja, da so pojavi, kot so mestni toplotni otoki in vročinski stres, neposredno povezani s prekomerno rabo virov in podnebnimi spremembami. S povezovanjem znanja, izkušenj in idej mladih prispeva k razvoju rešitev, ki izboljšujejo kakovost bivanja ter zmanjšujejo vplive podnebnih sprememb.
»Mladi so pri tem ena od bolj ranljivih skupin, saj bodo posledice današnjih odločitev nosili najdlje. Hkrati pa imajo največji potencial za spremembo – kot generacija, ki lahko soustvarja nove pristope, rešitve in navade. Projekt Zeleni utrip mladih zato ne naslavlja le ozaveščanja, temveč aktivno vključuje mlade v razvoj rešitev za bolj zdrava, odporna in kakovostna mesta prihodnosti.«
Projekt predstavlja primer dobre prakse, ki povezuje razumevanje okoljskih izzivov z aktivnim vključevanjem mladih. Ob dnevu Zemlje zato mlade vabimo, da se mu pridružijo in postanejo del pozitivnih sprememb.
Kako razmišljate o okolju in kakšno vlogo imate pri spremembah? To lahko preverite tudi v kratkem kvizu.
Contact:
Tomaž Gorenc, Inštitut za zdravje in okolje, info@izo.si
Program sofinancira Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije v okviru javnega razpisa za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja do leta 2028.