SZJ: Ljubiteljska znanost v praksi: Kaj je 7 mesecev meritev razkrilo o kakovosti zraka v Domžalah, Vrhniki in Škofljici

Pri projektu smo uporabili metodo ljubiteljske znanosti (t. i. citizen science). Gre za pristop, ki demokratizira raziskovalni proces, saj v zbiranje in analizo podatkov aktivno vključuje javnost oziroma prostovoljce. V kontekstu spremljanja kakovosti zraka je ta metoda ključna, saj uradne merilne postaje Agencije RS za okolje (ARSO), čeprav izjemno natančne, ne morejo pokriti vseh mikrolokacij, na katerih se prebivalci pogosto zadržujejo. Z vključitvijo občanov v meritve nismo pridobili le večje prostorske pokritosti podatkov, temveč smo dosegli pomembnejši družbeni učinek: prebivalci niso bili le pasivni opazovalci, temveč aktivni raziskovalci svojega bivalnega okolja. 

Meritve so potekale sistematično in so zajemale obdobje toplejših mesecev, od sredine aprila do konca oktobra 2025. V vsaki izmed treh vključenih občin so bile na podlagi predlogov lokalnih prebivalcev izbrane specifične merilne točke, ki so reprezentativne za različne tipe izpostavljenosti: od mirnejših stanovanjskih naselij do lokacij v bližini vzgojno-izobraževalnih zavodov, zdravstvenih ali socialno-varstvenih ustanov. Za izvajanje meritev smo uporabili senzorje IQAir Visual, s katerimi smo spremljali kakovosti zraka v realnem času. Osredotočili smo se na meritve delcev PM2.5 in PM10, ki sta najpogosteje uporabljena indikatorja za ocenjevanje onesnaženosti zraka. Poleg meritev delcev smo beležili tudi podatke o vremenskih pogojih in prometu, kar je prispevalo k boljšemu razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na kakovost zraka. Takšen način dela je omogočil vpogled v dnevno dinamiko onesnaženosti, ki je pogosto odvisna od jutranjih in popoldanskih prometnih konic ter specifičnih vremenskih pogojev, kot so temperaturne inverzije ali obdobja brezvetrja.

Analiza zbranih podatkov je pokazala, da se kakovost zraka med lokacijami lahko močno razlikuje glede na časovno obdobje in trenutne vremenske razmere. Čeprav so bile povprečne vrednosti v toplejših mesecih, ko ni kurilne sezone, večinoma znotraj sprejemljivih okvirov, so meritve razkrile pomembne epizode povišanih koncentracij. Te so bile pogosto neposredna posledica kombinacije meteoroloških dejavnikov in človeške aktivnosti. Dober primer so meritve na Škofljici, kjer je verjetno kombinacija brezvetrja in povečanega tranzita turistov v začetku poletja povzročila izrazit skok vrednosti delcev PM. Podatki so prav tako nakazali zanimive trende v času Evropskega tedna mobilnosti, ko je bilo verjetno ob določenih prometnih omejitvah zaznati kratkotrajno izboljšanje kakovosti zraka, kar potrjuje neposredno povezavo med prometom in lokalnim onesnaženjem.