Znižaj ekološki odtis

PLANET

Pogozditev 350 milijonov hektarov gozda bi svetovni dan ekološkega dolga zamaknilo za 8 dni.

Preživetje človeštva in naša kvaliteta življenja sta odvisna od zdravja bioloških virov našega planeta – od zdravja “mreže življenja”. Rodovitna zemlja, čista voda in zrak so potrebni za to, da lahko uspevamo – pridelujemo hrano in ohranjamo fizično zdravje. Cvetoči naravni ekosistemi, kot so oceani in gozdovi, so nujni za ohranjanje življenja na našem planetu, na primer z uravnavanjem podnebja in absorpcijo emisij ogljika.

Glede na masovno prekomerno porabo bioloških virov, so sedaj gospodarstva omejena z razpoložljivostjo biokapacitete Zemlje. Da bi zagotovili zdrav planet, ki nas lahko preživlja zdaj in tudi v prihodnosti, od nas zahteva zmanjšanje porabe virov in hkrati vzdrževanje ekosistemov našega planeta. Dobra novica je, da že obstajajo rešitve za izboljšanje zdravja naših ekosistemov in posledično zmogljivosti planeta za regeneracijo bioloških virov. To lahko dosežemo na tri načine:

Varstvo okolja – prizadevanja za zaščito in ohranitev divjine, še posebej žarišč biodiverzitete

Mnogo organizacij podpira takšna prizadevanja za varstvo divjih območij, vključno z WWF, ki si je prizadevala za okrepitev sistemov regionalnih in nacionalnih parkov, ter druge organizacije, ki so pridobile služnostne pravice na zasebnih in javnih zemljiščih za ohranjanje okolja.

Obnavljanje – mnogo ekosistemov je bilo izčrpanih zaradi prekomerne rabe in jih moramo obnoviti

Na primer, v provinci Guanacaste na Kostariki so z izsekavanjem gozdov z namenom pridobitve prostora za živinorejo, povzročili propadanje zemljišč. Zdaj so nekaj teh zemljišč ponovno zasadili z gozdom. Podobna prizadevanja so bila storjena po vsem svetu, od Kitajske do Etiopije. Ponovno pogozdovanje tropskih gozdov in mangrov ima trojno prednost, saj povečuje biotsko raznovrstnost, zajema ogljikov dioksid in deluje kot poplavna ovira med orkani za obalna urbana območja v tropskih in subtropskih območjih. Drevesa so bila v središču mladinske organizacije Plant for the Planet, kar je privedlo do njihove ambiciozne kampanje One Trillion Trees

Regenerativno kmetijstvo in trajnostni ribolov

Da bomo lahko še naprej nahranili ljudi, moramo v kmetijstvu najti načine za ohranjanje rodovitnosti zemlje, nivojev podtalnice, vodnih ciklov in genetske raznovrstnosti, hkrati pa se izogniti onesnaževanju. Regeneracija postaja mednarodno gibanje in vse več je vznemirljivih primerov, kot je ta iz Patagonije. Še en pomemben del tega je trajnostni ribolov, ki podpira splošno zdravje oceanov, poleg tega pa pomaga zagotavljati, da oceani ostajajo dovolj polni tudi za prihodnje generacije (približno 3 milijarde ljudi se zanaša na morsko hrano kot svoj glavni vir beljakovin, zlasti v državah z nizkimi dohodki). Oceani trenutno absorbirajo 30 % naših izpustov ogljika, kar povzroča njihovo zakisljevanje. Če želimo ohraniti oceane zdrave, je zato nujno potrebno zmanjšati emisije ogljika.

 

Te rešitve so v skladi s 14. in 15. ciljem trajnostnega razvoja, ki pozivata k ohranjanju in trajnostni uporabi morskih virov ter varovanju in obnavljanju kopenskih ekosistemov ter spodbujanju njihove trajnostne rabe – trajnostno gospodariti z gozdovi, boriti se proti širjenju puščav, preprečiti degradacijo zemljišč in obrniti ta pojav ter preprečiti izgubo biotske raznovrstnosti.

MESTA

Do leta 2050 naj bi 70 do 80 % svetovnega prebivalstva živelo v mestih, zato bodo svetovna prizadevanja za doseganje trajnostnega načina življenja odločilna prav tam. 

Pametne urbanistične in razvojne strategije so ključnega pomena za upravljanje naših virov in da se lahko izognemo prekomerni porabi naravnih virov. K temu pripomorejo energetsko učinkovite stavbe, vzpostavitev con (na primer rezidenčnih, industrijskih ipd.), učinkovit javni prevoz in uporaba prevoznih sredstev, ki jih poganjamo ljudje.

Trajnostna mesta in skupnosti so tudi eden izmed 17ih ciljev trajnostnega razvoja (“Sustainable Development Goals” ali SDG), ki naj bi jih dosegli do leta 2030. 11. cilj je, da poskrbimo za odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna mesta in naselja. V EU kazalniki spremljajo in merijo predvsem napredek v bogatitvi kakovosti življenja v mestih in skupnostih, napredek v spodbujanju trajnostnega prometa in v blaženju škodljivih vplivov na okolje. Spreminjanje kazalnikov za Slovenijo lahko spremljaš na straneh Statističnega urada.

PREVOZ

Osebna mobilnost doprinese kar 17 % k ogljičnemu odtisu človeštva.

Načrtovanje mest lahko močno vpliva na našo potrebo po osebnem avtomobilu. To je zelo pomembno, saj osebna mobilnost doprinese kar 17 % k ogljičnemu odtisu človeštva.

Ali veš, kako promet vpliva na kakovost zraka in naše zdravje? Koliko te stane tvoja mobilnost ter koliko, da vzdržuješ in uporabljaš svoj avto? Odgovore na ta vprašanja in nasvete najdeš v publikaciji Na pot v zeleni prestavi.

Obišči spletno mesto svojega mesta in izzovi mestne voditelje, naj podprejo trajnostne politike, vključno z nižjim ekološkim odtisom.

Letalski promet predstavlja 5 % emisij CO₂. Po ocenah je bilo v mednarodnem in domačem javnem letalskem prometu v svetu prepeljanih 3,8 milijarde potnikov. To število pa bi se do leta 2040 lahko povečalo na 10 milijard.

Kaj lahko storiš?

– Za prevoz v službo ali po opravkih raje izberi javni prevoz, kolo, hojo ali pa se odloči za druge oblike aktivne mobilnosti. Naredil_a boš nekaj dobrega za zdravje in okolje. Poleg tega pa tudi prihranil_a!

– Koliko pa tebe stane tvoj »jekleni konjiček«? Poskrbi, da bo tvoj avto poln sopotnikov. Tako si lahko deliš stroške in ogljični odtis.

– Če tvoj javni prevoz ni konkurenčen, uporabi vsaj najbljižje parkirišče P+R (npr. Ljubljana,).

– Izogibaj se potovanju z letalom, še posebej na krajše razdalje (< 800 km). Ko letiš, kompenziraj svoj ogljični odtis. Sicer pa je najboljši način za ogljično izravnavo letalskih poti ta, da se letenju izogibamo.

– Bi zamenjal_a svoj stari avto z električnim? Električna vozila so dokazano okolju bolj prijazna. Na Ekoskladu preveri subvencije in ugodne kredite za nakup električnega avtomobila.

– Živiš v mestu in se ti ne splača imeti osebnega avtomobila? Avto si lahko sposodiš ali pa najameš Avant2Go, ko ga potrebuješ.

energija

Ogljični odtis predstavlja 57 % ekološkega odtisa človeštva.

Zmanjšanje izpustov ogljika zaradi gospodarstva je naša najboljša možnost za spopadanje s podnebnimi spremembami, poleg tega pa bi močno pripomoglo k izboljšanju ravnovesja med našim ekološkim odtisom in obnovljivimi viri našega planeta. Če želimo uresničiti zaprisego Pariškega sporazuma iz leta 2015, bi morali še pred letom 2050 doseči ogljično nevtralnost. V Pariškem sporazumu so se države zavezale, da bodo zvišanje globalne povprečne temperature obdržale pod 2 °C v primerjavi s predindustrijskimi temperaturami in si prizadevale, da dvig omejijo na 1,5 °C, kar bi znatno zmanjšalo tveganja zaradi podnebnih sprememb. Pariški sporazum so podpisale vse države članice Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCC).

Da bi lahko dosegli ta cilj, moramo omejiti koncentracijo toplogrednih plinov v ozračju. In kje je ta meja, ki je ne smemo preseči? 

Prisotnost toplogrednih plinov v ozračju se meri v delcih na milijon ali ppm (en ppm pomeni eno molekulo toplogrednih plinov na milijon molekul zraka). Poročila Medvladnega foruma za podnebne spremembe (Intergovernmental Panel on Climate Change) kažejo, da bi morala biti koncentracija dolgoživih atmosferskih toplogrednih plinov, merjena v ekvivalentih CO₂, precej pod 350 ppm, da bi dosegla pariški cilj. Leta 2020 je atmosfera v povprečju vsebovala več kot 413 ppm CO₂. Po podatkih Nacionalne uprave za oceane in atmosfero (National Oceanic and Atmospheric Administration – NOAA), podnebne agencije ameriške vlade, je ob vključitvi vseh drugih toplogrednih plinov leta 2019 koncentracija v ekvivalentih CO₂ dosegla 500 ppm. NOAA tudi poroča, da sedanji ogljični odtis na leto v ozračje doda 2 do 3 ppm. Podatke o vsebnosti CO₂ lahko spremljaš tukaj.

Glede na to, da so koncentracije toplogrednih plinov že danes zelo visoke in še vedno naraščajo, bi morali, če želimo uresničiti cilje Pariškega sporazuma, opustiti rabo fosilnih goriv precej pred letom 2050. Obstaja že kar nekaj rešitev, ki so tehnično izvedljive in tudi dolgoročno finančno ugodne. Okoljske in finančne koristi bi bile lahko vidne takoj, saj že obstajajo komercialne tehnologije za stavbe, industrijske procese in proizvodnjo električne energije. Če bi ogljični odtis znotraj ekološkega odtisa človeštva zmanjšali za 50 %, bi količino virov zmanjšali na 1,1 planeta Zemlja, trenutno pa porabimo toliko virov, da bi za zadovoljitev naših potreb potrebovali 1,6 planeta Zemlja. Da bomo dosegli trajnost, mora razvoj potekati znotraj omejenega proračuna naravnih virov našega planeta. Eden izmed ciljev trajnostnega razvoja ZN je cenovno dostopna in čista energija, ki poziva k občutnemu povečanju deleža obnovljive energije v svetovni proizvodnji energije do leta 2030. Kakšni so slovenski kazalniki za doseganje 7. cilja trajnostnega razvoja si lahko ogledaš tukaj, na voljo pa je tudi podatek, kolikšen delež v bruto končni porabi energije v Sloveniji prihaja iz obnovljivih virov.

Kaj lahko storiš?

– Priporočljiva sobna temperatura je med 20 in 22 °C. Z znižanjem ogravanja za 1 °C, se lahko poraba energije zmanjša za 6 %. Kakšna je sobna temperatura pri tebi doma?

Preveri, kako energetsko učinkovit je tvoj dom. Ali je čas, da bolje izoliraš svoj dom? Je smiselno zamenjati vir ogrevanja ali pa namestiti sončno elektrarno? Na Ekoskladu preveri subvencije in ugodne kredite za investicije v okoljske naložbe svojega doma.

– Naroči se na brezplačno energetsko svetovanje na 080 16 69 (Ekosklad).

– Elektronske naprave porabljajo električno energijo tudi ko niso prižgane. Kako učinkoviti so tvoji gospodinjski aparati in druge elektronske naprave, ko so v uporabi?

– Na sledeči povezavi najdeš priročnik o strategijah za uspevanje znotraj omejenih virov našega planeta: Strategies for one-planet prosperity

– Kako lahko učinkovito ravnaš z energijo, ob tem varuješ okolje in prihraniš, lahko izračunaš na: www.porabimanj.si

hrana

Polovico biokapacitete Zemlje porabimo za pridobivanje hrane.

S hrano sta neposredno povezana dva cilja trajnostnega razvoja: 2. cilj – odprava lakote in 12. cilj – odgovorna poraba in proizvodnja.

Ključna izziva pri obravnavanju preskrbe s hrano, podhranjenosti in lakote (2. cilj trajnostnega razvoja ZN) sta:

Neučinkovitost virov pri pridelavi hrane

Pri pridelavi hrane živalskega izvora je porabljenih bistveno več virov kot pri hrani rastlinskega izvora. Zaradi tega se je kitajska vlada zavezala, da bo do leta 2030 zmanjšala porabo mesa za 50 %. Posledično bi se ekološki odtis človeštva zmanjšal za 377 milijonov globalnih hektarjev in datum Svetovnega dne ekološkega dolga bi se zamaknil za 5 dni (vključno z emisijami metana). Trenutno kmetijstvo je tudi intenziven porabnik fosilnih goriv. Če ponazorimo v kalorijah – v Belgiji potrebuješ 5 kalorij fosilnega goriva, da zagotoviš eno kalorijo mesa.

Odpadna hrana

Približno ena tretjina hrane proizvedene na svetu za prehrano ljudi – 1,3 milijarde ton vsako leto – je zavržene, ob tem pa po podatkih OZN tako države z visokimi kot tudi tiste z nizkimi dohodki zavržejo približno enake količine hrane. V Sloveniji letno pridelamo 131.800 ton odpadne hrane.  V ZDA je zavržene približno 40 % hrane. To je enako celotnemu ekološkemu odtisu Švedske in Kolumbije skupaj ali celotni biološki zmogljivosti Bolivije.

12. cilj trajnostnega razvoja ZN je do leta 2030 prepoloviti svetovne živilske odpadke na prebivalca na maloprodajni in potrošniški ravni ter zmanjšati izgube hrane v proizvodnih in dobavnih verigah, vključno z izgubami po spravilu pridelka.

Če bi na svetovni ravni razpolovili količino odpadne hrane, bi svetovni dan ekološkega dolga zamaknili za 12 dni. Slovenske kazalnike zagotavljanja trajnostnih načinov proizvodnje in porabe ter podatke o odpadni hrani (SDG 12) najdeš tukaj.

Čedalje več držav je odvisnih tudi od hrane iz tujine. Takšna globalna specializacija v pridelavi hrane  lahko vodi do učinkovitosti, lahko pa tudi zmanjša odpornost prehranskih sistemov, zlasti v državah, ki so neto uvoznice hrane (vrednost uvožene hrane je večja od vrednosti hrane, ki jo izvozijo) in imajo nizke dohodke. Te države so najbolj občutljive na prehrambene šoke. 

Poleg tega pa se pri uvozu hrane povečuje tudi ogljični odtis, ki nastane pri prevozu surovin ali živil. Bolj ko je živilo sezonsko in lokalno pridelano, nižji je ekološki odtis. Ekološki odtis prehrane v Sloveniji znaša 0.63 gha oz. 14 % celotnega ekološkega odtisa.

Kaj lahko storiš?

– Izogibaj se vsakodnevni prehrani z rdečim mesom in ga nadomesti z belim mesom ali z vegetarijanskimi sestavinami. Proizvodnja tone govedine namreč zahteva 14-krat več biološko produktivnih površin kot pridelava 1 tone žita. S tem pa lahko narediš tudi nekaj dobrega za svoje zdravje.

– Kupuj lokalna in manj predelana živila z manj embalaže.

– Kupuj sezonska živila. Jagode pozimi ali avokado iz drugega dela našega planeta pomenijo tudi večji »ogljični nahrbtnik« proizvoda.

– Zavržena hrana pomeni tudi zavrženo energijo. Ne kuhaj lačen_a ☺, ampak skrbno načrtuj tedenski jedilnik (pri sestavljanju upoštevaj sestavine, ki so že v hladilniku in jih je potrebno uporabiti).

– Imaš možnost kompostiranja?

Prispevaj svojo mednarodno pobudo.