Inštitut za zdravje in okolje
Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana
Znižaj ekološki odtis
PLANET
Pogozditev 350 milijonov hektarjev gozda bi svetovni dan ekološkega dolga zamaknila za 8 dni.
Preživetje človeštva in naša kakovost življenja sta odvisna od zdravja bioloških virov našega planeta – od zdravja “mreže življenja”. Rodovitna zemlja, čista voda in zrak so potrebni za to, da lahko uspevamo – pridelujemo hrano in ohranjamo fizično zdravje. Cvetoči naravni ekosistemi, kot so oceani in gozdovi, so nujni za ohranjanje življenja na našem planetu, na primer z uravnavanjem podnebja in absorpcijo emisij ogljika.
Glede na masovno prekomerno porabo bioloških virov so sedaj gospodarstva omejena z razpoložljivostjo biokapacitete Zemlje. Da bi zagotovili zdrav planet, ki nas lahko preživlja zdaj in tudi v prihodnosti, od nas zahteva zmanjšanje porabe virov in hkrati vzdrževanje ekosistemov našega planeta. Dobra novica je, da že obstajajo rešitve za izboljšanje zdravja naših ekosistemov in posledično zmogljivosti planeta za regeneracijo bioloških virov. To lahko dosežemo na tri načine:
Varstvo okolja – prizadevanja za zaščito in ohranitev divjine, še posebej žarišč biodiverzitete
Mnogo organizacij podpira takšna prizadevanja za varstvo divjih območij, vključno z WWF, ki si je prizadevala za okrepitev sistemov regionalnih in nacionalnih parkov, ter drugimi organizacijami, ki so pridobile služnostne pravice na zasebnih in javnih zemljiščih za ohranjanje okolja.
Obnavljanje – mnogo ekosistemov je bilo izčrpanih zaradi prekomerne rabe in jih moramo obnoviti
Na primer: v provinci Guanacaste na Kostariki so z izsekavanjem gozdov z namenom pridobitve prostora za živinorejo povzročili propadanje zemljišč. Zdaj so nekaj teh zemljišč ponovno zasadili z gozdom. Podobna prizadevanja so bila storjena po vsem svetu, od Kitajske do Etiopije. Ponovno pogozdovanje tropskih gozdov in mangrov ima trojno prednost, saj povečuje biotsko raznovrstnost, zajema ogljikov dioksid in deluje kot poplavna ovira med orkani za obalna urbana območja v tropskih in subtropskih območjih. Drevesa so bila v središču mladinske organizacije Plant for the Planet, kar je privedlo do njihove ambiciozne kampanje One Trillion Trees.
Tudi v Sloveniji najdemo primere dobre prakse gospodarjenja z gozdovi. Takšna je na primer Pahernikova ustanova, ki gospodari s Pahernikovimi gozdovi na Pohorju. Držijo se načel trajnosti, mnogonamenskosti in sonaravnosti. Skrbijo za 570 ha gozda, od katerih je 331 ha del območja Nature 2000. Temelj sonaravnega gozdarjenja je, da po sečnji ni bistvene spremembe v ekosistemu ter da je videti in deluje kot pred posekom. Hkrati poleg sečnje poteka tudi pomlajevanje gozda s stalnim vnašanjem mladih dreves in ohranjanje določene količine odmrlega lesa, habitatnih dreves in drevesnih mikrohabitatov, ki pomagajo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Regenerativno kmetijstvo in trajnostni ribolov
Da bomo lahko še naprej nahranili ljudi, moramo v kmetijstvu najti načine za ohranjanje rodovitnosti zemlje, nivojev podtalnice, vodnih ciklov in genetske raznovrstnosti, hkrati pa se izogniti onesnaževanju. Regeneracija postaja mednarodno gibanje in vse več je vznemirljivih primerov, kot je ta iz Patagonije. Še en pomemben del tega je trajnostni ribolov, ki podpira splošno zdravje oceanov, poleg tega pa pomaga zagotavljati, da oceani ostajajo dovolj polni tudi za prihodnje generacije (približno 3 milijarde ljudi se zanaša na morsko hrano kot svoj glavni vir beljakovin, zlasti v državah z nizkimi dohodki). Oceani trenutno absorbirajo 30 % naših izpustov ogljika, kar povzroča njihovo zakisljevanje. Če želimo oceane ohraniti zdrave, je zato nujno potrebno zmanjšati emisije ogljika.
Te rešitve so v skladu s 14. in 15. ciljem trajnostnega razvoja, ki pozivata k ohranjanju in trajnostni uporabi morskih virov, varovanju in obnavljanju kopenskih ekosistemov ter spodbujanju njihove trajnostne rabe – trajnostno gospodariti z gozdovi, boriti se proti širjenju puščav, preprečiti degradacijo zemljišč in obrniti ta pojav ter preprečiti izgubo biotske raznovrstnosti.
MESTA
Do leta 2050 naj bi od 70 do 80 % svetovnega prebivalstva živelo v mestih, zato bodo svetovna prizadevanja za doseganje trajnostnega načina življenja odločilna prav tam.
Pametne urbanistične in razvojne strategije so ključnega pomena za upravljanje naših virov in izogibanje prekomerni porabi naravnih virov. K temu pripomorejo energetsko učinkovite stavbe, vzpostavitev con (na primer rezidenčnih, industrijskih ipd.), učinkovit javni prevoz in uporaba prevoznih sredstev, ki jih poganjamo ljudje.
Trajnostna mesta in skupnosti so tudi eden izmed 17 ciljev trajnostnega razvoja (“Sustainable Development Goals” ali SDG), ki naj bi jih dosegli do leta 2030. 11. cilj je, da poskrbimo za odprta, varna, vzdržljiva ter trajnostna mesta in naselja. V EU kazalniki spremljajo in merijo predvsem napredek v bogatitvi kakovosti življenja v mestih in skupnostih, napredek v spodbujanju trajnostnega prometa in v blaženju škodljivih vplivov na okolje. Spreminjanje kazalnikov za Slovenijo lahko spremljate na straneh Statističnega urada.
PREVOZ
Osebna mobilnost k ogljičnemu odtisu človeštva doprinese kar 17 %.
Načrtovanje mest lahko močno vpliva na našo potrebo po osebnem avtomobilu. To je zelo pomembno, saj osebna mobilnost k ogljičnemu odtisu človeštva doprinese kar 17 %.
Ali veste, kako promet vpliva na kakovost zraka in naše zdravje? Koliko vas stane vaša mobilnost ter koliko, da vzdržujete in uporabljate svoj avto? Odgovore na ta vprašanja in nasvete najdete v publikaciji Na pot v zeleni prestavi.
Obiščite spletno mesto svojega mesta in izzovite mestne voditelje, naj podprejo trajnostne politike, vključno z nižjim ekološkim odtisom.
Letalski promet predstavlja 5 % emisij CO₂. Po ocenah je bilo v mednarodnem in domačem javnem letalskem prometu v svetu prepeljanih 3,8 milijarde potnikov. To število pa bi se do leta 2040 lahko povečalo na 10 milijard.
– Za prevoz v službo ali po opravkih raje izberite javni prevoz, kolo, hojo ali pa se odločite za druge oblike aktivne mobilnosti. Naredili boste nekaj dobrega za zdravje in okolje. Poleg tega pa tudi prihranili!
– Koliko pa vas stane vaš “jekleni konjiček”? Poskrbite, da bo vaš avto poln sopotnikov. Tako si lahko delite stroške in ogljični odtis.
– Če vaš javni prevoz ni konkurenčen, uporabite vsaj najbližje parkirišče P+R (npr. Ljubljana).
– Izogibajte se potovanju z letalom, še posebej na krajše razdalje (< 800 km). Ko letite, kompenzirajte svoj ogljični odtis. Sicer pa je najboljši način za ogljično izravnavo letalskih poti ta, da se letenju izogibamo.
– Bi zamenjali svoj stari avto z električnim? Električna vozila so dokazano okolju bolj prijazna. Na Ekoskladu preverite subvencije in ugodne kredite za nakup električnega avtomobila.
– Živite v mestu in se vam ne splača imeti osebnega avtomobila? Avto si lahko izposodite ali pa najamete Avant2Go, ko ga potrebujete. Deljenje avtomobila oziroma “car sharing” prispeva k zmanjšanju ogljičnega odtisa, saj so v projekt vključena električna vozila, uporabnik pa si lahko avtomobil izposodi le takrat, ko ga zares potrebuje.
– Bi želeli na poti v službo narediti še nekaj za svoje zdravje? Preverite, ali je v vašem mestu na voljo izposoja kolesa, ki ga lahko nato odložite na različnih točkah. V Ljubljani to na primer omogoča BicikeLJ, v Kranju pa je na voljo KRsKOLESOM, trajnostni način prevoza po MO Kranj. Po občini je razporejenih 29 postaj, kjer si je možno izposoditi navadno ali električno kolo.
energija
Ogljični odtis predstavlja 57 % ekološkega odtisa človeštva.
Zmanjšanje izpustov ogljika zaradi gospodarstva je naša najboljša možnost za spopadanje s podnebnimi spremembami, poleg tega pa bi močno pripomoglo k izboljšanju ravnovesja med našim ekološkim odtisom in obnovljivimi viri našega planeta. Če želimo uresničiti zaprisego Pariškega sporazuma iz leta 2015, bi morali še pred letom 2050 doseči ogljično nevtralnost. V Pariškem sporazumu so se države zavezale, da bodo zvišanje globalne povprečne temperature obdržale pod 2 °C v primerjavi s predindustrijskimi temperaturami in si prizadevale, da dvig omejijo na 1,5 °C, kar bi znatno zmanjšalo tveganja zaradi podnebnih sprememb. Pariški sporazum so podpisale vse države članice Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCC).
Da bi lahko dosegli ta cilj, moramo omejiti koncentracijo toplogrednih plinov v ozračju. In kje je ta meja, ki je ne smemo preseči?
Prisotnost toplogrednih plinov v ozračju se meri v delcih na milijon ali ppm (en ppm pomeni eno molekulo toplogrednih plinov na milijon molekul zraka). Poročila Medvladnega foruma za podnebne spremembe (Intergovernmental Panel on Climate Change) kažejo, da bi morala biti koncentracija dolgoživih atmosferskih toplogrednih plinov, merjena v ekvivalentih CO₂, precej pod 350 ppm, da bi dosegla pariški cilj. Leta 2020 je atmosfera v povprečju vsebovala več kot 413 ppm CO₂. Po podatkih Nacionalne uprave za oceane in atmosfero (National Oceanic and Atmospheric Administration – NOAA), podnebne agencije ameriške vlade, je ob vključitvi vseh drugih toplogrednih plinov leta 2019 koncentracija v ekvivalentih CO₂ dosegla 500 ppm. NOAA tudi poroča, da sedanji ogljični odtis na leto v ozračje doda od 2 do 3 ppm. Podatke o vsebnosti CO₂ lahko spremljate tukaj.
Glede na to, da so koncentracije toplogrednih plinov že danes zelo visoke in še vedno naraščajo, bi morali, če želimo uresničiti cilje Pariškega sporazuma, opustiti rabo fosilnih goriv precej pred letom 2050. Obstaja že kar nekaj rešitev, ki so tehnično izvedljive in tudi dolgoročno finančno ugodne. Okoljske in finančne koristi bi bile lahko vidne takoj, saj že obstajajo komercialne tehnologije za stavbe, industrijske procese in proizvodnjo električne energije. Če bi ogljični odtis znotraj ekološkega odtisa človeštva zmanjšali za 50 %, bi količino virov zmanjšali na 1,1 planeta Zemlja, trenutno pa porabimo toliko virov, da bi za zadovoljitev svojih potreb potrebovali 1,6 planeta Zemlja. Da bomo dosegli trajnost, mora razvoj potekati znotraj omejenega proračuna naravnih virov našega planeta. Eden izmed ciljev trajnostnega razvoja ZN je cenovno dostopna in čista energija, ki poziva k občutnemu povečanju deleža obnovljive energije v svetovni proizvodnji energije do leta 2030. Kakšni so slovenski kazalniki za doseganje 7. cilja trajnostnega razvoja, si lahko ogledate tukaj, na voljo pa je tudi podatek, kolikšen delež v bruto končni porabi energije v Sloveniji prihaja iz obnovljivih virov.
– Priporočljiva sobna temperatura je med 20 in 22 °C. Z znižanjem ogrevanja za 1 °C se lahko poraba energije zmanjša za 6 %. Kakšna je sobna temperatura pri vas doma?
– Preverite, kako energetsko učinkovit je vaš dom. Ali je čas, da ga bolje izolirate? Je smiselno zamenjati vir ogrevanja ali pa namestiti sončno elektrarno? Na Ekoskladu preverite subvencije in ugodne kredite za investicije v okoljske naložbe svojega doma.
– Naročite se na brezplačno energetsko svetovanje na 080 16 69 (Ekosklad).
– Elektronske naprave porabljajo električno energijo tudi, ko niso prižgane. Kako učinkoviti so vaši gospodinjski aparati in druge elektronske naprave, ko so v uporabi?
– Na povezavi najdete priročnik o strategijah za uspevanje znotraj omejenih virov našega planeta: Strategies for One-Planet Prosperity.
– Kako lahko učinkovito ravnate z energijo, ob tem varujete okolje in prihranite, lahko izračunate na: www.porabimanj.si.
hrana
Polovico biokapacitete Zemlje porabimo za pridobivanje hrane.
S hrano sta neposredno povezana dva cilja trajnostnega razvoja: 2. cilj – odprava lakote in 12. cilj – odgovorna poraba in proizvodnja.
Ključna izziva pri obravnavanju preskrbe s hrano, podhranjenosti in lakote (2. cilj trajnostnega razvoja ZN) sta:
Neučinkovitost virov pri pridelavi hrane
Pri pridelavi hrane živalskega izvora je porabljenih bistveno več virov kot pri hrani rastlinskega izvora. Zaradi tega se je kitajska vlada zavezala, da bo do leta 2030 porabo mesa zmanjšala za 50 %. Posledično bi se ekološki odtis človeštva zmanjšal za 377 milijonov globalnih hektarjev, datum svetovnega dne ekološkega dolga pa bi se zamaknil za 5 dni (vključno z emisijami metana). Trenutno kmetijstvo je tudi intenziven porabnik fosilnih goriv. Če ponazorimo v kalorijah – v Belgiji je za eno kalorijo mesa potrebnih pet kalorij fosilnega goriva.
Približno ena tretjina hrane, proizvedene na svetu za prehrano ljudi (1,3 milijarde ton vsako leto), je zavržena, ob tem pa po podatkih OZN tako države z visokimi kot tudi tiste z nizkimi dohodki zavržejo približno enake količine hrane. V Sloveniji letno pridelamo 131.800 ton odpadne hrane. V ZDA je zavržene približno 40 % hrane. To je enako celotnemu ekološkemu odtisu Švedske in Kolumbije skupaj ali celotni biološki zmogljivosti Bolivije.
12. cilj trajnostnega razvoja ZN je do leta 2030 prepoloviti svetovne živilske odpadke na prebivalca na maloprodajni in potrošniški ravni ter zmanjšati izgube hrane v proizvodnih in dobavnih verigah, vključno z izgubami po spravilu pridelka.
Če bi na svetovni ravni razpolovili količino odpadne hrane, bi svetovni dan ekološkega dolga zamaknili za 12 dni. Slovenske kazalnike zagotavljanja trajnostnih načinov proizvodnje in porabe ter podatke o odpadni hrani (SDG 12) najdete tukaj.
Čedalje več držav je odvisnih tudi od hrane iz tujine. Takšna globalna specializacija v pridelavi hrane lahko vodi do učinkovitosti, lahko pa tudi zmanjša odpornost prehranskih sistemov, zlasti v državah, ki so neto uvoznice hrane (vrednost uvožene hrane je večja od vrednosti hrane, ki jo izvozijo) in imajo nizke dohodke. Te države so najbolj občutljive na prehrambene šoke.
Poleg tega pa se pri uvozu hrane povečuje tudi ogljični odtis, ki nastane pri prevozu surovin ali živil. Bolj ko je živilo sezonsko in lokalno pridelano, nižji je ekološki odtis. Ekološki odtis prehrane v Sloveniji znaša 0,63 gha oz. 14 % celotnega ekološkega odtisa.
– Izogibajte se vsakodnevni prehrani z rdečim mesom in ga nadomestite z belim mesom ali vegetarijanskimi sestavinami. Proizvodnja tone govedine namreč zahteva 14-krat več biološko produktivnih površin kot pridelava 1 tone žita. S tem pa lahko naredite tudi nekaj dobrega za svoje zdravje.
– Kupujte lokalna in manj predelana živila z manj embalaže. Obiščite tudi trgovine brez embalaže, kot je na primer Rifuzl. Glavni namen trgovine je ozaveščanje o uporabi embalaže za enkratno uporabo, ki kot odpadek veča pritisk na okolje, stremljenje k zmanjševanju ogljičnega odtisa ter izobraževanje dobaviteljev in ponudnikov o načinih transporta, ki zmanjšujejo pritisk na okolje.
– Kupujte sezonska živila. Jagode pozimi ali avokado z drugega dela našega planeta pomenijo tudi večji “ogljični nahrbtnik” proizvoda.
– Zavržena hrana pomeni tudi zavrženo energijo. Ne kuhajte lačni! Raje skrbno načrtujte tedenski jedilnik (pri sestavljanju upoštevajte sestavine, ki so že v hladilniku in jih je treba uporabiti).
– Imate možnost kompostiranja?
odgovorno potrošništvo
Potrošnja blaga in storitev je pomembno gonilo svetovne rabe virov in s tem povezanih vplivov na okolje.
Lahko namesto po hitri modi posegamo po bolj trajnostnih kosih? Si lahko določen izdelek kje izposodimo, namesto da bi kupili novega? Lahko pri nakupovanju pazimo, da ne izbiramo izdelkov, zaradi katerih ljudje na drugem koncu sveta živijo v slabših razmerah?
Takšna in drugačna vprašanja nam lahko pomagajo, da bomo tudi sami postali del rešitve, tako kot spodnji primeri dobrih praks:
Podjetje Gizzmo s svojo znamko Reborn® zmanjšuje ekološki odtis. Z vsako obnovitvijo telefona se namreč prihrani 98.936 litrov vode in do 200 g nevarnih odpadkov, ki bi jih sicer odvrgli v okolje, izpusti CO2 pa so ob obnovi telefona v primerjavi s proizvodnjo novega za kar 80 % manjši. Prav tako spodbujajo recikliranje in si kot podjetje prizadevajo za zmanjšanje lastnega ekološkega odtisa. V svojih poslovalnicah namreč uporabljajo le enostavno razgradljive vrečke iz recikliranega papirja, pakete pa pošiljajo v škatlah iz recikliranega papirja. Prav tako v primeru, da se stranka pri svojem naročilu odloči za eko pakiranje, posadijo eno drevo. Poleg tega, da si prizadevajo za zeleno trgovanje, svoje stranke spodbujajo k recikliranju. V primeru, da v eni izmed njihovih poslovalnic stranka zavrže etui ali telefonsko steklo njihove prodaje, dobi 20-% popust pri nakupu novega. Stranka prav tako prejme 10-% popust, če v eni izmed poslovalnic Gizzmo odda odpadne baterije ali druge nevarne odpadke. Podjetje Gizzmo deluje od leta 2013, njihovi telefoni Reborn® pa so dostopni v Sloveniji in na Hrvaškem.
Štacuna Brvač je ena izmed sedmih prodajaln, ki so nastale v sklopu socialnega podjetja Fundacije Vincenca Drakslerja. Deluje v stavbi Centralne čistilne naprave Radovljica. Novo središče ponovne rabe je začelo delovati konec februarja 2015, v sodelovanju Fundacije Vincenca Drakslerja z radovljiško občino in komunalnim podjetjem. V trgovini se lahko po ugodni, simbolični ceni kupijo rabljeni in obnovljeni predmeti, na voljo pa so tudi novi izdelki, ki nastajajo v delavnicah socialnega podjetja Radovljica v Pristavi pri Tržiču. Z delovanjem na področju ponovne rabe trgovina deluje v smeri zmanjševanja količine odloženih odpadkov. Z nakupom njihovih izdelkov zmanjšujemo izdelavo novih in s tem zmanjšujemo onesnaževanje, ki nastaja pri proizvodnji. Želijo ohranjati skrb za varovanje okolja in pomembno vplivati na trajnostni razvoj okolja. 12. cilj trajnostnega razvoja ZN je do leta 2030 prepoloviti svetovne živilske odpadke na prebivalca na maloprodajni in potrošniški ravni ter zmanjšati izgube hrane v proizvodnih in dobavnih verigah, vključno z izgubami po spravilu pridelka.
