Zelene površine so za blaženje mestnega toplotnega otoka in zmanjševanje vročinskega stresa organizmov izrednega pomena. A za kaj sploh gre? Za hladilni učinek mestnih zelenih površin niso zaslužne le krošnje dreves, ki ponujajo prijetno senco. Gre za kompleksnejši pojav, pri katerem zelene površine zmanjšujejo delež sončne energije, ki se pretvori v toploto. Sončna energija na Zemljino površje prispe v obliki kratkovalovnega sevanja. 

Del energije se namesto pretvorbe v toploto porabi za fotosintezo rastlin in izhlapevanje vode, rezultat tega pa so nižje okoliške temperature. Za hladilni učinek torej niso pomembna le drevesa, temveč tudi nižja vegetacija in vodne površine. S tem namenom se v modernih arhitekturnih in urbanističnih pristopih veliko poudarka namenja tudi ozelenjevanju zidov ter streh stavb (1, 2). 

Za zmanjševanje pojava mestnega toplotnega otoka je sicer bistveno, da je v gradnjo mesta vključeno načrtovanje večjih zelenih površin kompaktnejših oblik, ki zajemajo tudi vodne površine. Tovrstni pristopi izkazujejo največjo učinkovitost pri blaženju vročinskega stresa organizmov in zmanjševanju toplotnega otoka (3). 

Park Zvezda je le eden od primerov takega območja – Mestna občina Ljubljana namreč razpolaga s 542 m² javnih (večjih) zelenih površin na prebivalca, do njih pa imamo dostop iz vseh največ 300 metrov oddaljenih delov strnjenega mesta (4). Ker pa so (in bodo) poletja v Ljubljani vedno bolj vroča, je nenehno ustvarjanje novih zelenih površin ključnega pomena za dobrobit njenih prebivalcev. V raziskavi iz leta 2020, katere izsledki so dostopni na povezavi, so ljubljanski pešci in kolesarji označili predele mesta, ki najbolj potrebujejo ozelenitev.

Ljubljanski ledenik je projekt, ki širi informacije o pomenu, vplivu ter zaščiti pred vročinskimi valovi. Več vsebine je mogoče najti na plakatih, postavljenih po središču mesta, ter na naslednji povezavi. Projekt sofinancira Mestna občina Ljubljana.