Inštitut za zdravje in okolje
Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana
Kontaktirajte nas
Vpliv kakovosti zraka na zdravje: Kaj dihamo in kako to vpliva na nas?
Čeprav se zdi, da je zrak okoli nas »neviden« in samoumeven, vse bolj postaja jasno, da njegova kakovost neposredno vpliva na naše zdravje. Zrak, ki ga dihamo, je lahko onesnažen z različnimi zdravju škodljivimi snovmi. Med nevarnejšimi so trdni delci (PM), dušikov dioksid (NO₂) in ozon (O₃).
Po ocenah Evropske agencije za okolje (EEA) je onesnaženost zraka največje okoljsko tveganje za zdravje. Samo v Evropi povzroči približno 300.000 prezgodnjih smrti letno. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) onesnažen zrak prispeva k 7 milijonom prezgodnjih smrti vsako leto po vsem svetu.
Katere bolezni povzroča onesnažen zrak?
Onesnažen zrak ima številne negativne učinke na zdravje ljudi. Ob vdihu povzročajo vnetje v pljučih, kar lahko vodi v kronične bolezni dihal, kot je kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), in poslabšanje simptomov pri astmatikih. Pri bolnikih z boleznimi srca in ožilja pa lahko povzročijo sistemska vnetja, vplivajo na srčni ritem, povzročijo zvišan krvni tlak, srčno popuščanje ter povečajo tveganje za srčno in možgansko kap. Dolgotrajna izpostavljenost delcem pospešuje tudi nastanek ateroskleroze ter povečuje splošno umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni.
Kdo je najbolj ogrožen?
Najbolj ranljive skupine so otroci, starostniki, nosečnice ter osebe s kroničnimi boleznimi dihal, srca, ožilja in sladkorno boleznijo. Ti imajo ob izpostavljenosti onesnaženemu zraku večje tveganje za poslabšanje zdravja in hospitalizacijo. Pri otrocih delci povzročajo zmanjšano delovanje pljuč in pogostejše bolezni dihal, kar dolgoročno vpliva na njihov razvoj in kakovost življenja.
Čisti zrak = manj bolezni
Zmanjševanje onesnaženosti zraka je eden najučinkovitejših ukrepov za izboljšanje javnega zdravja. Že majhno znižanje ravni onesnaževal pomeni manjše obremenitve zdravstvenega sistema in predvsem več zdravih let življenja.
Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da ni varnega praga za PM₂.₅ – vsaka izboljšava kakovosti zraka pomeni manj zdravstvenih tveganj. Poročilo Inštituta za energetsko politiko na Univerzi v Chicagu celo navaja, da bi upoštevanje smernic WHO o kakovosti zraka ljudem povprečno podaljšalo življenje za skoraj dve leti.
Ker posamezniki pogosto ne morejo izbirati zraka, ki ga dihajo, je nujno, da občinske in državne oblasti sprejemajo ambiciozne ukrepe za zmanjšanje onesnaženja. Pomembno je tudi, da se krepi ozaveščenost o vplivih onesnaženosti na zdravje ter da se zdravje ljudi postavi v središče okoljskih in razvojnih politik.
Projekt ‘Veš, kaj dihaš?’ sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo s sredstvi Sklada za podnebne spremembe. Za mnenja, predstavljena v tem dokumentu, so izključno odgovorni avtorji dokumenta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ali Eko sklada j.s.