
Inštitut za zdravje in okolje
Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana
Telo se na višje temperature v okolju v daljšem časovnem obdobju prilagodi s številnimi mehanizmi: odziv na vročino z izločanjem znoja postane hitrejši, poveča se volumen znoja, zmanjša se koncentracija elektrolitov v znoju, zniža pa se tudi sama temperatura telesa. Poveča se pretok krvi v koži, kar je eden glavnih mehanizmov odvajanja odvečne toplote iz telesa. Vsi ti mehanizmi pa potrebujejo nekaj časa, da se vzpostavijo, zato je pomembno, da (sploh v začetku poletja in ob prvem vročinskem valu) poskrbimo, da se vročinskemu stresu čim bolj izognemo (1).
Če pa vemo, da bomo vročini vseeno izpostavljeni, obstaja nekaj načinov, kako se lahko deloma izognemo hujšim posledicam: na primer namerno (zmerno) izpostavljanje vročini (na primer 1 ura fizične aktivnosti v času zmerne vročine na dan, nekaj dni pred nastopom vročinskega vala, z zadostno hidracijo in nadomeščanjem elektrolitov) ali pa obisk savne, ki ima poleg prilagajanja na vročino tudi številne druge pozitivne učinke na zdravje (1).
Na razvoj zdravstvenih stanj v času vročinskega vala pa ne vpliva le vročina, temveč tudi vlažnost zraka: v okolju, kjer je temperatura višja od temperature telesa, je edini mehanizem, s katerim se telo ohlaja, evaporacija – torej izhlapevanje vode s površine kože. Če je v zraku veliko vlage, bo ta mehanizem manj učinkovit ali celo odsoten, kar pomeni večjo občutljivost na vročinski stres. Sredica telesa se bo začela segrevati, kar lahko ob sočasni telesni aktivnosti, pri kateri produkcija toplote poteka tudi znotraj samega telesa, vodi v vročinsko kap (2).
Varna rekreacija v času vročinskih valov:
Ljubljanski ledenik je projekt, ki širi informacije o pomenu, vplivu ter zaščiti pred vročinskimi valovi. Več vsebine je mogoče najti na plakatih, postavljenih po središču mesta, ter na naslednji povezavi. Projekt sofinancira Mestna občina Ljubljana.
(1) Périard, J.D., Racinais, S. and Sawka, M.N. (2015), Adaptations and mechanisms of heat acclimation. Scand J Med Sci Sports, 25: 20-38. URL: https://doi.org/10.1111/sms.12408
(2) Patološka fiziologija; učbenik za študente farmacije: druga, popravljena izdaja (2019), Ljubljana, Medicinska fakulteta, Inštitut za patološko fiziologijo
Inštitut za zdravje in okolje
Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana