Ljubljana, Slovenija, 11. 10. 2024 – Kakovost zraka še vedno predstavlja eno najresnejših okoljskih groženj za zdravje prebivalcev Evropske unije, kljub napredku pri zmanjšanju emisij v zadnjih desetletjih. Po ocenah Evropske agencije za okolje (EEA) je bila v letu 2021 kronična izpostavljenost drobnim delcem (PM 2,5) odgovorna za približno 253.000 prezgodnjih smrti v Evropi, izpostavljenost dušikovemu dioksidu (NO₂) za dodatnih 52.000 smrti, medtem ko je izpostavljenost ozonu (O₃) povzročila približno 22.000 akutnih smrti. Ti podatki poudarjajo nujnost nadaljnjih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka, da bi zmanjšali škodljive vplive na zdravje ljudi.
Onesnaženost zraka na zdravje prebivalstva vpliva na več načinov. Kronična izpostavljenost drobnim delcem je povezana s povečanim tveganjem za razvoj bolezni srca, pljučnega raka, možganske kapi in dihalnih bolezni, kot je astma. Po zbranih podatkih lahko fine delce PM 2,5, ki so 30-krat tanjši od človeškega lasu, vdihujemo globoko v pljuča, kjer povzročajo oksidativni stres in vnetja. Slednje lahko vodi v razvoj kroničnih bolezni in povečano smrtnost. Dodatno izpostavljenost ozonu in dušikovemu dioksidu povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni ter povzroča akutne dihalne težave, še posebej med ranljivimi skupinami prebivalstva, kot so otroci, starejši in ljudje s predhodnimi boleznimi.
Onesnaženje zraka iz velikih industrijskih obratov v Evropi še vedno predstavlja velik problem za okolje in zdravje ljudi, čeprav so se stroški tega onesnaževanja v zadnjem desetletju znižali. Po podatkih Evropske agencije za okolje (EEA) stroški, ki jih povzročajo največje industrijske naprave, znašajo med 268 in 428 milijardami evrov na leto, kar predstavlja približno 2 % letnega BDP Evropske unije. Zmanjšanje stroškov, povezanih z zdravjem in okoljem, je posledica uvajanja naprednejših tehnologij in prehoda na čistejše vire energije, kar je s svojimi politikami spodbudila tudi Evropska unija. Evropski zeleni dogovor si prizadeva, da bi industrija postala bolj okolju prijazna in tehnološko napredna. Nedavne spremembe zakonodaje, kot so Direktiva o industrijskih emisijah in nova Uredba o industrijskih emisijah, naj bi pripomogle k temu, da bo industrija v prihodnosti manj onesnaževala in bolj podpirala krožno gospodarstvo.
Poleg tega se pričakuje, da bo okrepljena Direktiva o kakovosti zraka še dodatno izboljšala situacijo, saj bo postavila strožje omejitve za onesnaženje, usklajene s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije.
Nova Direktiva o kakovosti zunanjega zraka (AAQD), ki jo EU obravnava v okviru svojih okoljskih politik, vključuje znižanje dovoljenih mejnih vrednosti za onesnaževalce, kot so delci PM 2,5 in dušikov dioksid (NO₂), v skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) iz leta 2021. WHO je takrat priporočila, da se letna mejna vrednost za PM 2,5 zniža na 5 µg/m³, saj raziskave kažejo, da že zelo nizke koncentracije teh delcev škodujejo zdravju.
Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje, poudarja, da bo “sprejetje novih standardov kakovosti zraka prineslo številne koristi tako za javno zdravje kot za gospodarstvo. Z izboljšanjem kakovosti zraka bo mogoče preprečiti številne prezgodnje smrti in zmanjšati breme kroničnih bolezni, hkrati pa tudi zmanjšati pritisk na zdravstvene sisteme. Strožji standardi kakovosti zraka bodo prispevali tudi k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, saj so ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka tesno povezani z ukrepi za zmanjšanje vplivov podnebnih sprememb.” Za spremljanje trenutne kakovosti zraka je na voljo Evropski indeks kakovosti zraka, ki v realnem času prikazuje podatke o onesnaženosti zraka po vsej Evropi ter uporabnikom omogoča, da pridobijo vpogled v kakovost zraka v svojih regijah.
Kontakt:
V imenu konzorcijev Partnerstva za okolje in zdravje, delovne skupine okolje-zdravje pri Plan B ter Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni
Tomaž Gorenc, Inštitut za zdravje in okolje, tomaz.gorenc@izo.si, +386 40 493 460
