Inštitut za zdravje in okolje
Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana
Kontaktirajte nas
SZJ: Ekološki dolg ni le okoljski, temveč tudi gospodarski problem
Ljubljana, 24. julij 2025 – Danes obeležujemo dan ekološkega dolga – točko v letu, ko človeštvo porabi vse naravne vire, ki jih lahko Zemlja v enem letu obnovi. Letošnji datum znova razkriva zaskrbljujoče dejstvo: potrebe ljudi že dolgo presegajo zmožnosti planeta, da jih vzdržuje.
Od tega trenutka naprej živimo na račun prihodnosti – z nadaljnjim izčrpavanjem naravnih virov in zmanjševanjem obnovitvene zmogljivosti ekosistemov presegamo planetarne meje. Prekomerna raba tal, vode, zraka in gozdov ter izguba biotske raznovrstnosti preobremenjujejo Zemljo in sistematično slabijo njeno sposobnost regeneracije. Oceani skladiščijo manj ogljikovega dioksida, kot smo mislili, ekološki odtis na prebivalca narašča, hkrati pa se biokapaciteta zmanjšuje. S tem neposredno ogrožamo podnebno stabilnost, ekonomsko varnost in dolgoročno kakovost življenja. Dodatno zaskrbljujoče je, da smo dan ekološkega dolga letos dosegli kar osem dni prej kot lani, razkrivajo podatki Global Footprint Network in potrjujejo, da je zmogljivost svetovnih ekosistemov za podporo človeštvu še bolj ogrožena, kot smo domnevali do sedaj.
Slovenija je svoj ekološki dolg dosegla že 8. aprila, kar pomeni, da poraba naravnih virov presega letno obnovitveno zmožnost planeta že več kot tri mesece pred svetovnim povprečjem. Ta podatek poudarja nujnost hitrih in sistemskih sprememb v načinu rabe virov, proizvodnje in potrošnje.
Dan ekološkega dolga 2025 po državah
Vir: Global Footprint Network
»Planetu dolgujemo 22 let regeneracije. Če želimo ta planet še naprej imenovati dom, potrebujemo prilagoditve in rešitve v obsegu, ki presega vse dosedanje.«
Odkar se je globalni ekološki presežek začel v začetku 70. let prejšnjega stoletja, se vsakoletni primanjkljaji seštevajo v naraščajoč ekološki dolg. Trend pa se ne ustavlja, saj trenutno človeštvo porablja vire kar 80 % hitreje. Realno pa tega dolga ni več mogoče v celoti povrniti. Kot opozarja organizacija Global Footprint Network, gre za tržni neuspeh planetarnih razsežnosti, saj ekološki dolg ni le okoljski, temveč tudi gospodarski in varnostni problem.
Prikaz razvoja ekološkega dolga od 70. let prešnjega stoletja do sedaj
Vir: Global Footprint Network
Tisti, ki vzdržujejo temeljno svetovno biokapaciteto – kmetje, ribiči in gozdarji – so pogosto slabo plačani, kar vodi v prekomerno in okoljsko nevzdržno rabo naravnih virov. Človeštvo trenutno porablja vire, kot da bi imeli na voljo 1,8 planeta, čeprav bi za ohranjanje ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti morali živeti v okviru pol planeta – torej več kot trikrat manj. Če bi želeli s tržnimi mehanizmi uravnotežiti povpraševanje in biološko zmogljivost planeta, bi morali cene surovin (kot so hrana, les, sladka voda itd.) zvišati do ravni, ki bi lahko destabilizirale obstoječe gospodarske sisteme. A še dražje od prilagajanja je neukrepanje, saj z nadaljnjim izčrpavanjem naravnih virov ogrožamo celotno svetovno ekonomijo. Čeprav trenutno še ne plačujemo celotne cene za izkoriščanje naravnega kapitala, se dolg sistematično kopiči in obremenjuje prihodnje generacije. Pravična in ustrezna vrednost biokapacitete ter dostojno plačilo za tiste, ki zanjo skrbijo, sta temeljna pogoja za prehod v odporno in trajnostno gospodarstvo.
»Prekomerna raba virov ni le okoljski, ampak tudi ekonomski problem. Namesto zmanjševanja porabe na račun blaginje potrebujemo sistemske spodbude, ki podpirajo učinkovitost, inovacije in dolgoročno odpornost gospodarstva.Trajnost je dosegljiva brez žrtvovanja kakovosti življenja – če znamo podpirati razvoj.«
Na drugi strani pa podnebni ekstremi, ki so posledica ekološkega presežka, povzročajo vedno večjo gospodarsko škodo. Po podatkih Evropske okoljske agencije (EEA) so vremenski dogodki v EU med letoma 1980 in 2023 povzročili kar 790 milijard evrov neposredne škode. V tem obdobju Slovenija beleži naraščajoče izgube zaradi poplav, suš in vročinskih valov, ki prizadenejo posameznike in njihove družine, kmete, gospodarstvo, ranljive skupine ter infrastrukturo, oskrbo z vodo in pridelavo hrane. Več kot polovica nastale škode ni zavarovana, v nekaterih državah celo več kot 90 %. To pomeni, da izgube pogosto krijemo sami – bodisi kot posamezniki, preko občin ali iz državnega proračuna.
Varnost prihodnosti ne bo odvisna zgolj od geopolitike, ampak predvsem od zagotavljanja dostopa do čistih virov, hrane, pitne vode in odpornost na vremenske ekstreme. Danes vemo, da bodo države, skupnosti in podjetja, ki svojo strategijo gradijo na varnosti virov, bolj odporne in dolgoročno uspešnejše. Dan ekološkega dolga je priložnost, da se kot skupnost vprašamo, na katerih temeljih stojijo naši sistemi in kako odporni pravzaprav smo. V prihodnje bo varnost virov – hrane, vode in energije – odločilna za stabilnost držav in gospodarstev. Brez naravnih virov ni trdnih oskrbovalnih verig, ni zdravja in ni gospodarske odpornosti.
Kaj lahko naredimo za zmanjšanje ekološkega dolga
Vir: ScAIentist®, ScAIentist, izobraževanje in znanstveno raziskovanje, d.o.o.
Za dolgoročne trajnostne spremembe potrebujemo primarno ukrepe na sistemski ravni, a tudi vloga posameznika je izjemno pomembna. Poznavanje lastnega ekološkega odtisa je ključno za razumevanje vpliva življenjskega sloga na podnebje. Za komuniciranje, ozaveščanje in spodbujanje trajnostnih sprememb smo v Inštitutu za zdravje in okolje skupaj z Global Footprint Network razvili slovenski spletni kalkulator ekološkega odtisa, ki omogoča vrednotenje vpliva življenjskega stila na porabo naravnih virov in ekosistemskih storitev tako pri posameznikih kot pri organizacijah. Orodje je uporabno tako za izobraževanje kot za ozaveščanje, saj podpira razmislek o zmanjševanju vpliva na podnebje z bolj trajnostnimi odločitvami na področju mobilnosti, prehrane, energije in potrošnje.
Kontakt: info@izo.si