Svetovni dan okolja 2025: Združeni proti onesnaževanju s plastiko

Na današnji dan (5. 6.) že od 70. let prejšnjega stoletja obeležujemo Svetovni dan okolja. Letošnja tema poudarja nujnost ukrepanja proti eni največjih okoljskih groženj današnjega časa – onesnaževanju s plastiko.

Vseprisotna plastika – resne posledice za zdravje in okolje

Program Združenih narodov za okolje (UNEP) v okviru kampanje #BeatPlasticPollution (#PremagajmoPlastičnoOnesnaževanje) poudarja, da plastika po eni strani prinaša številne koristi, kot so prihranki energije in materiala, a njena vseprisotnost resno ogroža zdravje ljudi in planeta. Pred plastičnimi odpadki ni varen prav noben kraj na svetu, saj jih lahko najdemo tudi na tako odročnih lokacijah, kot sta Marianski jarek ali Mount Everest. Vsako leto se v vodne ekosisteme izlije približno 11 milijonov ton plastike, kar ogroža življenje v rekah, jezerih in oceanih. Poleg tega se kar 13 milijonov ton plastike letno nabere tudi v tleh, kar negativno vpliva na kakovost prsti, zdravje ekosistemov in dolgoročno rodovitnost zemljišč. Ti podatki jasno kažejo, da plastično onesnaževanje ni omejeno le na vidne odpadke, temveč prodira v vse pore našega okolja. 

Mikroplastika – nevidna grožnja zdravju

Z vidika zdravja je posebej problematično, da se plastični odpadki sčasoma razgradijo v mikro- in nanoplastiko, ki lahko vstopita v prehransko verigo. Najdemo ju tudi v vodi, zraku in celo v človeškem telesu – znanstveniki so mikroplastiko odkrili v arterijah, pljučih, možganih in celo v materinem mleku. Ker mikroplastike ni mogoče učinkovito odstraniti iz okolja, je ključno preprečevanje njenega nastanka.

»Plastično onesnaževanje duši naš planet – ogroža naravo, zdravje in podnebje. Potrebujemo pogumen, pravičen in učinkovit dogovor – zdaj.« António Guterres, generalni sekretar ZN

Recikliranje ne zadošča

Leta 2025 naj bi svetovna poraba plastike dosegla kar 516 milijonov ton, do leta 2060 pa naj bi ta številka narasla na več kot 1,2 milijarde ton letno. Ta trend kaže na alarmantno rast, ki močno presega zmogljivosti trenutnih sistemov za ravnanje z odpadki. Čeprav je recikliranje pogosto predstavljeno kot rešitev, samo po sebi ni dovolj. Ocenjuje se, da je danes le 21 % plastike ekonomsko primerne za recikliranje – to pomeni, da je vrednost recikliranega materiala dovolj visoka, da pokrije stroške zbiranja, ločevanja in predelave. V praksi pa se globalno reciklira zgolj 9 % vse proizvedene plastike. 

Rešitve prihodnosti: Zmanjšanje porabe in kompleksen sistem ponovne uporabe

Ti podatki jasno kažejo, da potrebujemo celovitejši pristop, ki presega zgolj recikliranje, in vključuje zlasti zmanjšanje porabe izdelkov za enkratno uporabo (plastenke, vrečke, embalaža, pribor), ponovno uporabo ter prehod v krožno gospodarstvo. Leta 2022 so države članice Organizacije združenih narodov začele pogajanja za pravno zavezujoč mednarodni sporazum o prekinitvi onesnaževanja s plastiko. Ključno srečanje bo avgusta 2025 v Ženevi, kar predstavlja zgodovinsko priložnost za dogovor, ki bo preoblikoval naš odnos do plastike in zaščitil zdravje ljudi ter okolja.

Kje je Slovenija?

Tudi Slovenija se pri količini odpadne plastike in porabi plastične embalaže sooča z izzivi, čeprav se kažejo nekateri premiki v smeri izboljšanja. Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS (SURS) je Slovenija v letu 2023 proizvedla 56.128 ton odpadne plastike, kar je za 11 % manj kot leto prej. Hkrati pa je Slovenija več odpadne plastike uvozila (89 tisoč ton) kot izvozila (64 tisoč ton) in za 12,3 % manj odpadne plastike je predelala v primerjavi z letom prej. 

Stopnja recikliranja odpadne plastične embalaže po zadnjih dostopnih podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) v letu 2022 je bila v 51-odstotna, v letu 2021 pa 50-odstotna. Povprečen Slovenec je leta 2021 porabil 82 lahkih plastičnih vrečk, v letu 2022 se je količina zmanjšala na 75, kar Slovenijo kljub napredku še zmeraj uvršča med države z najvišjo porabo plastičnih vrečk v EU. 

Kot je že omenjeno zgoraj, zgolj recikliranje ne rešuje problema prekomerne proizvodnje plastike. V nevladnem sektorju poleg zmanjševanja porabe plastike že vrsto let opozarjamo na potrebo po uvedbi sistemov ponovne uporabe in podpiramo npr. vzpostavitev širšega kavcijskega sistema, ki bi zajemal tudi plastenke, pločevinke in drugo embalažo.