Pozitivni vplivi pandemije na zmanjšanje porabe virov so bili kratkotrajni, kar poudarja nujnost stremljenja h gospodarskemu okrevanju, ki bo upoštevalo omejena sredstva našega planeta.
Ljubljana, Slovenija; Glasgow, Združeno kraljestvo; 4. junij 2021 – Na predvečer svetovnega dneva okolja je svétnica Susan Aitken, vodja mestnega sveta v Glasgowu, v imenu organizacije Global Footprint Network in Škotske agencije za zaščito okolja (Scottish Environment Protection Agency, SEPA) oznanila, da je letošnji svetovni dan ekološkega dolga 29. julij.
“Pred nami je še skoraj pol leta, mi pa bomo že do 29. julija porabili kvoto bioloških virov planeta Zemlja za leto 2021. Če potrebujemo opomnik, da smo v primežu podnebne in ekološke krize, je to ravno svetovni dan ekološkega dolga,” je dejala.
Medtem ko so ukrepi zaradi pandemije covida-19 v 2020 ta datum začasno zamaknili, je letošnji skoraj tako zgodaj kot v letu 2019. K temu sta pomembno prispevala 6,6-odstotno povečanje ogljičnega odtisa v preteklem letu in 0,5-odstotno zmanjšanje svetovne biološke zmogljivosti gozdov, kar je v veliki meri posledica skokovitega krčenja gozdov v Amazoniji – samo v Braziliji je bilo leta 2020 posekanih 1,1 milijona hektarjev in ocene za leto 2021 kažejo do 43-% medletno povečanje krčenja gozdov.
“Medtem ko bodo Združeni narodi na svetovni dan okolja, 5. junija, razglasili desetletje restavriranja ekosistemov, ti podatki jasno kažejo, da so lahko načrti za okrevanje v postcovidnem obdobju dolgoročno uspešni samo, če zajemajo regeneracijo in učinkovitost ekoloških virov,” je povedala izvršna direktorica Global Footprint Network, Laurel Hanscom.
Vsako leto svetovni dan ekološkega dolga oznanja datum, do katerega je človeštvo porabilo vse biološke vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Človeštvo pa trenutno porabi 74 % več, kot lahko ekosistemi našega planeta obnovijo – ali povedano drugače, za naš način življenja potrebujemo 1,7 planeta Zemlja. Od svetovnega dne ekološkega dolga pa do konca leta človeštvo povzroča ekološki primanjkljaj. Ta poraba je trenutno ena največjih od začetka 70. let prejšnjega stoletja, ko smo na podlagi nacionalnih izračunov o odtisu in biokapaciteti (NFA), ki temeljijo na zbirkah podatkov Združenih narodov, zapadli v ekološki dolg.
Opustiti model “Business-as-usual”
V preteklem pandemičnem letu so vlade po vsem svetu pokazale, da lahko hitro ukrepajo, ko so človeška življenja postavile na prvo mesto. Posledice podnebnih sprememb in okrnjenost bioloških virov potrebujeta vsaj enak nivo ukrepanja svetovnih voditeljev.
“Novembra, ko bo svetovna javnost usmerjena na Škotsko in COP26, lahko skupaj izberemo blaginjo enega planeta namesto bede enega planeta. Škotske inovacije so v preteklosti pomagale voditi industrijsko revolucijo; leta 2021 pa naj podnebni vrh v Glasgowu in prihodnost, ki jo izbere vsaka skupnost, mesto, podjetje ali država, dajejo resnično upanje za novo brezogljično revolucijo,” je dejal izvršni direktor SEPA Terry A’Hearn.
Pri tem ne smemo pozabiti na mesta, ki imajo s svojo infrastrukturo in močjo odločanja pomembne priložnosti za oblikovanje učinkovite porabe virov. Glede na njihovo izpostavljenost tveganju za posledicami podnebnih sprememb pa imajo mesta pomembno prednostno nalogo razvoja in implementacije načrtov za odpornost.
“Mesta so idealni živi laboratoriji za družbene in okoljske inovacije, ki ponujajo pomembno učenje za ustvarjanje resničnih rešitev in preobrazbe. Tako so tudi univerze dolžne sodelovati s svojimi gostiteljskimi mesti, da pospešijo napredek v smeri pravične in trajnostne prihodnosti,” je povedal profesor Jaime Toney, direktor Centra za trajnostne rešitve Univerze v Glasgowu. “Sodelujemo s pristopom, ki temelji na ljudeh in krajih, da bi dosegli pozitivne spremembe za podnebno odporno mesto, katerega zapuščina traja dlje od COP26.”
“Naj bo svetovni dan ekološkega dolga naš klic,” je dejala svétnica Susan Aitken, vodja mestnega sveta Glasgowa. “Novembra bodo oči sveta uprte v Glasgow, ki bo gostil podnebni vrh COP26. Slednji mora sprejeti odločitve, ki bodo naš planet prinesle v varnejšo in bolj trajnostno prihodnost. Postavimo svoj planet na prvo mesto in #premaknimodatum skupaj.”
#MoveTheDate #sustainaware
