Ljubljana, 30. november 2021 – Na mednarodnem dogodku »Pot do čistega in bolj zdravega zraka za preprečevanje raka« so se zbrali strokovnjaki s področja okolja in zdravja, odločevalci in drugi deležniki, ki so razpravljali o sinergijah boja proti raku, povezanih z onesnaževanjem okolja kot enim ključnih dejavnikov tveganja, in implementaciji novih smernic Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) o kakovosti zraka.
Onesnažen zrak je eden ključnih dejavnikov tveganja za nenalezljive bolezni. Posameznik namreč ne more izbirati kakovosti zraka, ki ga vsakodnevno diha. Poleg tega onesnaževanje zraka ne prispeva le k podnebni krizi, temveč predstavlja tudi javnozdravstveni problem. Povezano je s številnimi boleznimi, zlasti z rakom.
Dr. Vesna Zadnik, vodja Epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana, je povedala: »V onesnaženem zunanjem in tudi notranjem zraku se nahajajo snovi, ki povzročajo raka pri ljudeh. Obstajajo številni dokazi, ki podpirajo vzročno zvezo med onesnaženostjo zraka in pljučnim rakom. Zaradi izpostavljenosti prašnim delcem v onesnaženem zunanjem zraku ali radonu v notranjih prostorih za pljučnim rakom v Sloveniji letno zboli približno 150 oseb.«
SZO poroča, da je onesnažen zrak vsako leto odgovoren za približno 7 milijonov smrti po vsem svetu in približno 307.000 prezgodnjih smrti zaradi delcev PM2,5 v EU. Zato so preventivni ukrepi in zmanjševanje tveganj pri samem izvoru ključnega pomena.
Dr. Milka Sokolović, generalna direktorica Evropske zveze za javno zdravje, je ob tem dodala: »Čisto, zdravo in trajnostno okolje je človekova pravica, kar se mora odražati v evropski okoljski in zdravstveni zakonodaji. Veliko negativnih posledic na zdravje, vključno z rakom, lahko preprečimo z izboljšanjem kakovosti svojega okolja. Pri tem bi morali imeti enake ambicije za vse Evropejce, ne glede na to, kje živijo. Prebivalci Srednje in Vzhodne Evrope si namreč zaslužijo dihati enak svež zrak ter živeti v enakem zdravem in varnem okolju kot prebivalci zahodnih delov Evrope.«
Energetski sektor in promet sta med največjimi onesnaževalci zraka. Številna politična prizadevanja in strateški dokumenti, od Ostravske deklaracije do Evropskega zelenega dogovora, jasno navajajo možnost preprečevanja prezgodnje umrljivosti in obolevnosti z zagotavljanjem čistejšega okolja.
Ob tej priložnosti je Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje, poudaril: »Namen Evropskega zelenega dogovora in Ostravske deklaracije je zaščititi ter izboljšati zdravje in dobro počutje vseh ljudi, da bi preprečili prezgodnje smrti, bolezni in zdravstvene neenakosti, povezane z onesnaževanjem in degradacijo okolja.
Onesnaženost zraka zaradi fosilnih goriv vpliva tudi na nastanek raka. Brez dvoma bodo vsi ukrepi, ki bodo zmanjšali emisije zaradi izgorevanja fosilnih goriv, vplivali tudi na zmanjšanje števila primerov raka in drugih bolezni. Zato potrebujemo konkretne ukrepe in celosten politični pristop, ki bo v celoti usklajen z najnovejšimi smernicami o kakovosti zraka SZO. S takšnim pristopom bomo naslovili in izpolnjevali druge mednarodne zaveze in strategije, kot sta Evropski zeleni dogovor in Ostravska deklaracija o okolju in zdravju.«
Evropski zeleni dogovor je močno povezan z Evropskim načrtom za premagovanje raka: novim pristopom EU k preventivi, zdravljenju in zdravstveni oskrbi, zlasti s poudarkom na preventivnih ukrepih, ki obravnavajo ključne dejavnike tveganja, med katerimi je tudi onesnaženost okolja.
V tem kontekstu je Janez Poklukar, minister za zdravje Republike Slovenije, povedal: »Nujno moramo dati prednost ukrepom, ki bodo izboljšali kakovost zraka v vseh sektorjih – od transporta do energetskega sektorja in od elektrarn do industrijskih naprav. Ukrepati morajo proizvajalci in lastniki avtomobilov, kmetje, tisti, ki fosilna goriva uporabljajo v gospodinjstvih, in prav vsak izmed nas.«
Dodal je še, da »Slovenija implementira Evropski načrt za premagovanje raka, ki je ključni steber Evropske zdravstvene unije. Zagotavljamo ukrepe za preprečevanje raka z zmanjšanjem izpostavljenosti onesnaženju okolja zaradi uporabe fosilnih goriv. Zmanjševanje onesnaženosti zraka mora biti prednostna naloga našega zdravstvenega programa za preprečevanje raka in drugih bolezni.«
Ključna sporočila dogodka
Prezgodnje smrti zaradi onesnaženosti zraka
Onesnaženost zraka je drugi vodilni vzrok smrti zaradi nenalezljivih bolezni. Svetovna zdravstvena organizacija poroča, da je onesnažen zrak odgovoren za približno 7 milijonov smrti po svetu letno, približno 307.000 prezgodnjih smrti v EU pa je mogoče pripisati delcem PM2.5.
Rakava obolenja, do katerih prihaja danes, so ogledalo stanja okolja in družbe izpred desetletij. Zato moramo biti ambiciozni in sprejeti ukrepe, s katerimi bomo že danes začeli preprečevati prezgodnje smrti v prihodnosti.
Vpliv onesnaženosti zraka
Onesnaženost zraka vpliva na vse ljudi, še posebej škodljiv učinek pa ima na ranljive skupine, kot so starejši in osebe z že obstoječimi boleznimi, otroci ter ljudje, ki živijo v socialno-ekonomsko problematičnih okoljih.
Preventivni ukrepi
Za preprečevanje raka je treba preventivne ukrepe, povezane z onesnaženim okoljem kot enim ključnih dejavnikov tveganja, izvajati celovito.
Evropski standardi kakovosti zraka morajo biti v celoti usklajeni z globalnimi smernicami o kakovosti zraka Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2021 in ukrepi za čimprejšnje znižanje emisij iz prometnega in energetskega sektorja.
Prispevek posameznikov
EU je demokratičen prostor, v katerem lahko vsak od nas prispeva svoj delež in se obrne na odločevalce, kot so evropski poslanci, župani in drugi.
Udeležba mladih je pri tem še posebej pomembna, saj mladi predstavljajo potencialni vir populacije, ki je trenutno še relativno neizkoriščen. Treba jim je dati prostor za izvajanje svojih dejavnosti in intervencij in jim pomagati pri pridobivanju izkušenj, s katerimi bodo lahko dosegli zastavljene cilje.
Dodatne informacije:
Tomaž Gorenc, Inštitut za zdravje in okolje, tomaz.gorenc@izo.si, +386 40 493 460
Matteo Barisione, European Public Health Alliance, matteo.barisione@epha.org, +32 2 233 38 73
