Sporočilo za javnost: Onesnaženje zraka in prometna politika v mestih

LJUBLJANA, Slovenija; BRUSELJ, Belgija – 23. marec 2021 – Za manj onesnažen zrak bi morala večina slovenskih mest omejiti promet, ugotavlja Evropska zveza za javno zdravje (EPHA) v obsežni raziskavi na temo prometa.

Z omejitvijo onesnažujočega prometa v mestih bi lahko zmanjšali škodljive koncentracije trdih delcev do 23 %, koncentracije dušikovih oksidov (NOx) v zraku pa za 36 %. EPHA in partnerji ugotavljajo, da bi s tem privarčevali do 130 milijonov evrov družbenih stroškov na leto. EPHA združuje več kot 80 nevladnih organizacij, med drugim tudi Inštitut za zdravje in okolje, ki delujejo na področju javnega zdravja, zdravstvenih neenakosti in združenj zdravstvenih delavcev.

Po podatkih Evropske agencije za okolje je onesnažen zrak poglavitni okoljski dejavnik za prezgodnje smrti, kar velja predvsem za mesta. Onesnaženost zraka povzroča bolezni, ki so povezane z višjo umrljivostjo pri COVID-19, navaja Svetovna zdravstvena organizacija. Ukrepi za zajezitev epidemije, ki so bili vpeljani od marca 2020, so znatno prispevali k boljši kakovosti zraka, vendar se je onesnaženost hitro vrnila na prejšnje ravni, v nekaterih mestih celo slabše kot pred pandemijo. Ne glede na epidemijo Slovenija že od leta 2011 krši evropska pravila kakovosti zraka.

Pozivi EPHE temeljijo na današnji novi raziskavi. V njej so raziskovalci pod drobnogled vzeli 28 urbanih politik različnih mest po svetu, od javnih avtobusov brez emisij, do shem souporabe e-skirojev. Namen tovrstne analize je prikazati vpliv takšnih politik in prometa na zmanjšanje koncentracij trdih delcev ter dušikovih oksidov. 

Omejevanje onesnažujočega prometa v mestih, kot so Milano, London, Krakov in Atene, je pokazalo najboljše rezultate z zmanjšanjem koncentracij trdih delcev do 23 % ter dušikovih oksidov do 36 %. Največja mesta so s tem na letni ravni privarčevala okoli 130 milijonov evrov družbenih stroškov v povezavi z zdravjem. Bolj onesnažujoča vozila so postala plačljiva ob vstopu v mesta, kot na primer London, Stockholm, Gothenburg in Milano, kar je prispevalo k znižanju koncentracij trdih delcev za 17 % in koncentracij dušikovih oksidov za 12 %. Slednje se je dodatno pokazalo kot prihranek 95 milijonov evrov družbenih stroškov na leto. Kljub temu, da je takšen ukrep pokazal dobre rezultate, pa so naložbe vzpostavitve takšnega sistema nekoliko dražje, čeprav se glede na družbene stroške hitro povrnejo.
Nasprotno, sprememba v razpoložljivosti in cen parkiranja v mestih ni draga investicija, ukrep pa je prav tako učinkovit. Raziskovalci so ugotovili, da je bilo s takšnimi parkirnimi ukrepi doseženo 5 do 10 % zmanjšanje onesnaženosti zraka. Pri vsakem ukrepu omejevanja, pa so pomembne alternativne možnosti mobilnosti. Grajenje infrastrukture za kolesarje in sprehajalce, javno subvencionirane sheme souporabe avtomobilov in učinkoviti ukrepi za promocijo javnega prevoza so le nekateri ukrepi, ki so analizirani v študiji z vidika učinkovitosti in stroška implementacije. 

»Onesnaženost zraka je dodatno poslabšala pandemijo. Mnogi naši prijatelji, sorodniki in sodelavci so imeli težavo z dihanjem in bili slabotni tedne ali mesece. Umazan zrak lebdi nad mesti več desetletij in povzroča astmo, srčne bolezni ter raka na pljučih. Medtem ko premagujemo COVID-19 s cepivi, se moramo bojevati tudi s tem »oblakom bolezni«. Skrb za zdravje ljudi je enoten boj. Zaskrbljeni državljani bi morali spodbuditi župane, da prevzamejo vodilno vlogo v tem boju. Zdaj je čas, da začnejo odločevalci mest ob finančnih spodbudah Evropske unije graditi bolj kakovostno okolje za izboljšanje zdravja ljudi.«

Sascha Marschang, generalni sekretar Evropske zveze za javno zdravje (EPHA)

»Čas je, da začnemo ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka sprejemati in implementirati celostno na nacionalni in lokalni ravni. Strateške usmeritve, kam in kako bomo kot družba vlagali naše naložbe, so pri tem zelo pomembne. Zdravstvena in okoljska stroka sta jasni glede posledic onesnaževal zraka na zdravje ljudi in samo okolje. Te posledice so kvantificirane v mnogo prevelikih stroških, ki jih plačuje družba. Še več, pri tem najvišji delež nosijo prav ranljive skupine. Ukrepi, ki jih predlagamo v omenjenem dokumentu, prispevajo k izboljševanju kakovosti zraka v mestih, kar pozitivno vpliva tudi na socialno-ekonomske kazalnike.«

Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje

EPHA izpostavlja, da bi morali župani in odločevalci evropskih mest sprejeti nove ukrepe, primerne za njihova mesta. Na voljo je več učinkovitih ukrepov, ne glede na proračunsko raven. Evropski Mehanizem za okrevanje in odpornost po pandemiji državam članicam ponuja sredstva v višini 672 milijard evrov. Od tega je tretjina namenjena zelenim naložbam, kar vključuje tudi promet.

Po merilih Svetovne zdravstvene organizacije dve tretjini mest ne dosega standardov čistega zraka. Po podatkih Evropske agencije za okolje trdi delci, dušikovi oksidi in prizemni ozon povzročijo okoli 1840 prezgodnjih smrti v Sloveniji. EPHA je v raziskavi iz leta 2020 ugotovila, da onesnažen zrak prebivalce Ljubljane in Maribora v povprečju letno stane 1.233 evrov družbenih stroškov. Koristi zmanjšanja onesnaženosti so največje v večjih mestih in mestih Srednje ter Vzhodne Evrope, kjer je onesnaženje najhujše.

Povezave: 
– Študija “Air pollution and transport policies at city level. Module 2: policy perspectives”
Slovenski povzetek Onesnaženje zraka in prometna politika v mestih.
– Lokalna priporočila za Ljubljano.

Kontakti
Tomaž Gorenc, Inštitut za zdravje in okolje, koordinator Partnerstva za okolje in zdravje, +386 40 493 460
Zoltán Massay-Kosubek, EPHA Policy Manager for Clean Air and Sustainable Mobility, +32 499 430 468.