Ljubljana, Slovenija, 2. avgust 2023 – Kot je razvidno iz najnovejših nacionalnih poročil o ekološkem odtisu in biokapaciteti, ki jih je pripravila organizacija Footprint Data Foundation skupaj z Univerzo York v Torontu, bomo v letu 2023 dan svetovnega ekološkega dolga obeležili 2. avgusta. To pomeni, da bomo na ta dan porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu, zato bomo do konca leta živeli v t. i. ekološkem dolgu.
V zadnjih petih letih se je trend ekološkega dolga nekoliko izravnal, vendar je izziv natančno določiti, v kolikšni meri je to posledica gospodarske upočasnitve in kolikšen del je rezultat namernih prizadevanj za dekarbonizacijo. Kljub temu pa je povečanje zamika dneva ekološkega dolga še vedno prepočasno in premalo ambiciozno glede na izzive, s katerimi se soočamo. Da bi namreč dosegli cilj Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) Združenih narodov o zmanjšanju emisij ogljika za 43 % po vsem svetu do leta 2030 v primerjavi z letom 2010, bi bilo treba dan ekološkega dolga v naslednjih sedmih letih vsako leto zamakniti za 19 dni. To zahteva odločne ukrepe in sodelovanje na globalni ravni, s katerimi bi omejili svoj negativen vpliv na okolje ter ustvarili bolj trajnostno prihodnost za naslednje generacije.
Letošnji dan ekološkega dolga je bil na globalni ravni obeležen z dogodkom v sodelovanju z Republiko Slovenijo – prvo državo v Evropski uniji, ki je znižanje ekološkega odtisa za 20 % vključila v nacionalno Strategijo razvoja Slovenije 2030. Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje, je ob tej priložnosti povedal, da “letošnji dogodek svetovnega dneva ekološkega dolga, ki ga razglašamo v sodelovanju z Republiko Slovenijo, vidimo kot pomembnega, saj stopa v politično ospredje, kar pa pomeni možnost za ukrepanje in hkrati tudi odgovornost za sprejemanje smiselnih ukrepov, ki bodo pripomogli k doseganju zastavljenih ciljev iz Strategije razvoja Slovenije 2030. Veseli nas, da je država prepoznala pomembnost tega kazalnika za merjenje trajnosti, za kar si tudi v našem inštitutu prizadevamo od samega začetka.”
Tudi dr. Alessandro Galli, strokovnjak iz organizacije Global Footprint Network, opozarja na pomembnost ozaveščanja o dnevu ekološkega dolga in dejstva, da “posledice situacije, v kateri nenehno prekomerno izkoriščamo naravne vire in ki jo ponazarja več kot pet desetletij podatkov o ekološkem odtisu in biokapaciteti, postajajo vse očitnejše. Zmanjševanje biotske raznovrstnosti in naraščajoča spremenljivost podnebja ob hkratni tekmi za hrano in energetske vire pomenita, da pristop večine naših gospodarstev, ki se osredotoča predvsem na ekonomsko rast, ogroža temelje naše dobrobiti. Potrebujemo temeljno preoblikovanje končnega cilja naše družbe, saj ekonomska rast postaja vse bolj neekonomična.”
Ob letošnjem dnevu ekološkega dolga pri Inštitutu za zdravje in okolje sporočajo, da bodo svoja prizadevanja na področju ozaveščanja, komuniciranja, izobraževanja in svetovanja organizacijam še okrepili. “Prvi korak bo vsebinska nadgradnja kalkulatorja ekološkega odtisa, ki bo uporabnikom na voljo jeseni 2023, s čimer bomo lahko še natančneje spremljali gibanje kazalnika v kontekstu socialnoekonomskih dejavnikov,” poudarja Gorenc. Kalkulator ekološkega odtisa se namreč vse bolj uporablja tudi kot komunikacijsko in izobraževalno orodje v šolah in podjetjih. Letos so pri Inštitutu za zdravje in okolje začeli tudi sodelovanje pri projektu EcoFootprint, v okviru katerega bodo omenjeni kalkulator ponudili uporabnikom v Romuniji ter romunskim učiteljem omogočili, da učencem uspešno posredujejo načela trajnostnega načina življenja in jih ozaveščajo o varovanju okolja.
Kalkulator pa ni namenjen zgolj predajanju informacij o posameznikovem osebnem dnevu ekološkega dolga, temveč uporabniku ponuja tudi številne nasvete za njegovo zmanjšanje, na podlagi katerih lahko vsak posameznik že z majhnimi spremembami naredi veliko razliko. Gorenc izpostavlja, da poleg posameznikov veliko odgovornost nosijo tudi podjetja, “ki se morajo pričeti zavedati, da je trajnostno delovanje edina možna pot za ustvarjanje boljše in stabilnejše prihodnosti. Z izvajanjem okolju prijaznih praks, uporabo inovativnih tehnologij ter zmanjševanjem svojega ekološkega odtisa lahko podjetja namreč prispevajo h globalnemu spopadanju s podnebnimi spremembami ter ohranjanju naravnih virov za prihodnje generacije.”
Dodatno pri Inštitutu za zdravje in okolje v sodelovanju z Impact Hubom Ljubljana v Sloveniji izvajajo pilotni program CIRCO, znanstveno preizkušen program, ki je bil razvit na Nizozemskem. Slednji proizvodnim podjetjem pomaga identificirati kritične točke in iz njih razviti nove poslovne priložnosti, ki temeljijo na načelih krožnega gospodarstva,
hkrati pa zmanjšujejo negativne vplive na okolje in posledično družbo. Ana Belac, vodja programa v Sloveniji in namestnica direktorja Impact Huba Ljubljana, ob tem izpostavlja, da “smo letos skupaj z drugimi Impact Hubi iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške in Španije z dvema slovenskima proizvodnima podjetjema sodelovali v pilotni izvedbi, jeseni pa načrtujemo novo izvedbo za pet slovenskih podjetij. Udeleženci s sodelovanjem pridobijo prve povratne informacije ter prostor za izmenjavo izkušenj in mnenj z drugimi podjetji. Z vodenim programom jim tako pomagamo odkriti priložnosti, ki jih ponujajo bolj krožni poslovni modeli, in začrtati prve korake pri njihovem izkoriščanju.”
_________________________
O ekološkem odtisu
Ekološki odtis je najbolj celosten merski sistem za izračun bioloških virov. Obsega vse človeške zahteve po biološko produktivnih območjih – hrani, lesu, vlaknih, skladiščenju ogljika in smiselni umestitvi infrastrukture. Trenutno ogljični odtis zaradi uporabe fosilnih goriv predstavlja 61 % človeškega ekološkega odtisa.
O Svetovni mreži za okoljski odtis – Global Footprint Network
Global Footprint Network je mednarodna organizacija za trajnostni razvoj, ki pomaga svetu živeti v okviru Zemljinih sredstev in se odzivati na podnebne spremembe. Od leta 2003 sodeluje z več kot 50 državami, 30 mesti in 70 svetovnimi partnerji, da bi podali znanstvena spoznanja, ki so vplivala na oblikovanje učinkovitih politik in naložbenih odločitev. Skupaj ustvarjamo prihodnost, v kateri bomo lahko vsi uspevali znotraj omejitev našega enega planeta. www.footprintnetwork.org.
_________________________
Kontakt
Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje
tomaz.gorenc@izo.si | +386 40 493 460
