LJUBLJANA, Slovenija; BRUSELJ, Belgija – 30. junij 2022 – Nova raziskava CE Delft potrjuje, da so za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov (TGP) iz cestnega prometa in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka najboljša alternativa vozilom na dizelski pogon električna vozila – tako z vidika “od rezervoarja do kolesa” kot “od izvora do kolesa”. Elektrifikacija voznega parka bi privedla do zmanjšanja onesnaženosti zraka in članicam EU samo zaradi zmanjšanja količin izpustov TGP iz dizelskih vozil prihranila več kot 9 milijard evrov zdravstvenih stroškov letno.
Nova raziskava, ki jo je naročila Evropska zveza za javno zdravje (EPHA), razlaga, s katero alternativo vozilom na dizelski pogon bi dosegli največje zmanjšanje onesnaževal, ki izvirajo iz prometa – dušikovih oksidov (NOx) in trdnih delcev (PM).
“Leta 2030 bo poraba dizelskih goriv odgovorna za približno tri četrtine stroškov, ki bodo nastali zaradi izpustov motoriziranega prometa,” pravi avtor poročila raziskave Anco Hoen iz neodvisne raziskovalne skupine CE Delft. “Od vseh alternativ, ki so nam na voljo, nobena ne bo zmanjšala škodljivega onesnaževanja in izpustov bolj, kot to lahko storijo električna vozila. To velja tudi, če v zakup vzamemo onesnaževanje zraka, ki je posledica proizvodnje električne energije za vozila.”
Brez spremembe trenutnih načrtov bodo članice EU zaradi skupnih negativnih vplivov onesnaženega zraka (NOx, PM, CO2 in hrup) na javno zdravje, biodiverziteto, stavbe in kmetijstvo vsako leto plačevale dodatnih 45 milijard evrov stroškov.
Raziskava opozarja, da je pospešen prehod z dizelskega na elektrificiran vozni park nujen, hkrati pa svari pred posledicami v primeru prelaganja ukrepov.
‘Ničelni izpusti nam prihranijo denar in rešujejo življenja’
Eden glavnih virov onesnaževanja zunanjega zraka je cestni promet. V Sloveniji skoraj tretjina vseh izpustov toplogrednih plinov izvira iz prometa1 ter negativno vpliva na naše zdravje, okolje in gospodarstvo. Glavni vir onesnaževal iz cestnega prometa, kot so NOx, so motorji na notranje izgorevanje. Države s pretežno starejšim voznim parkom, med katere spada tudi Slovenija, so soočene z večjimi količinami izpustov, posledično pa tudi višjimi zdravstvenimi stroški. V EU zaradi onesnaženega zraka vsako leto prezgodaj umre skoraj 400.000 ljudi (v letu 2019 je zaradi trdnih delcev, izpustov NOx in prizemeljskega ozona življenje izgubilo več kot 360.000 ljudi).2,3 Za primerjavo: v letu 2020 je v članicah EU podobno število ljudi (394.801) življenje izgubilo zaradi covida-19.4
Doc. dr. Andreja Kukec, predstavnica zdravstvene stroke, opozarja: “Izpostavljenost onesnaževalom, ki nastanejo pri izpustu dizelskih goriv, povečuje tveganje za obolevnost in umrljivost zaradi bolezni dihal, bolezni srca in ožilja ter negativne zdravstvene izide v nosečnosti (npr. prezgodnje rojstvo, nizka porodna teža novorojenčka). Epidemiološke študije so tudi pokazale višjo stopnjo izpostavljenosti tistim posameznikom, ki so aktivni v neposredni bližini prometnic (npr. kolesarji, vozniki osebnih vozil). Pomembno je, da se v čim krajšem času oblikujejo strategije, ki bodo dizelska goriva nadomestile z ustreznimi alternativnimi gorivi. S tem bomo prispevali k ohranjanju zdravja in okolja.”
Kot rečeno, Slovenija med preučevanimi državami spada med države s starejšim voznim parkom, kar pomeni, da ima država tudi večji potencial za zmanjšanje škodljivih izpustov s povečanjem deleža električnih vozil na cestah.
Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje, ki je partnerska organizacija pri nastajanju omenjene raziskave, opozarja na vlogo onesnaženega zraka pri razvoju različnih vrst rakavih obolenj: “Onesnaženost zraka na račun izpustov goriv na dizelski pogon dokazano povzroča različne tipe raka. Vsi ukrepi za zmanjšanje izpustov zaradi izgorevanja fosilnih goriv, ne le dizla, bodo zagotovo pripomogli k zmanjšanju števila obolelih s to smrtonosno boleznijo.” Opozarja tudi, da nas na tem področju čaka še ogromno dela: “Za učinkovito ukrepanje potrebujemo celosten sistemski pristop, ki bo sledil najnovejšim smernicam o kakovosti zraka SZO. Nenazadnje nas k ukrepanju zavezujejo tudi mednarodne zaveze in strategije, kot sta Ostravska deklaracija o okolju in zdravju ter Evropski zeleni dogovor. Ne smemo pozabiti, da povečanje deleža električnih vozil ni edini pomemben ukrep. Enak ali še večji poudarek moramo posvetiti tudi spodbujanju aktivne mobilnosti (hoja, kolesarjenje itd.) ter izboljšanju učinkovitosti in dostopnosti javnega potniškega prometa.”
‘Ustvarimo Evropo brez dizelskih goriv’
Evropski parlament je 8. junija 2022 dal zeleno luč prepovedi prodaje novih vozil na dizelski in bencinski pogon po letu 2035. Raziskava kljub vsemu opozarja, da so na tem področju potrebni hitrejši in konkretnejši ukrepi za prehod na električna vozila.
Raziskava zaradi uvedbe emisijskih standardov EU6/VI in postopne nadomestitve starejših vozil z novejšimi ocenjuje, da se bodo izpusti iz cestnega prometa in z njimi povezani zdravstveni stroški v naslednjem desetletju zmanjševali. Kljub vsemu bodo škodljive koncentracije onesnaževal še vedno prisotne, zato EPHA verjame, da morajo članice EU k reševanju težav na tem področju pristopiti bolj proaktivno:
- Uporabiti morajo prihajajoče emisijske standarde EU7/VII, s čimer bodo pospešile prehod na električna vozila.
- Zaustaviti morajo vlaganje v razvoj alternativnih pogonskih goriv in se začeti zavzemati za elektrifikacijo voznega parka.
- Zagotoviti morajo popolno in pravno zavezujočo uskladitev evropskih smernic o kakovosti zraka s svetovnimi smernicami o kakovosti zraka, ki jih je leta 2021 pripravila SZO, in sicer najkasneje do leta 2030.
- Spodbujati morajo pešačenje, kolesarjenje in uporabo javnega potniškega prometa. V primeru nujne uporabe avtomobila naj spodbujajo uporabo električnih vozil.
Direktorica organizacije EPHA, dr. Milka Sokolović, poudarja: “Onesnažen zrak je največji javnozdravstveni problem, ki ga poslabša vsak dodaten avtomobil na dizelski pogon. Trenutni ukrepi se ne izvajajo dovolj hitro oziroma niso dovolj celoviti, zaradi česar so Evropejci žrtve zdravstvenih težav in večjih stroškov. Za srečnejšo in bolj zdravo Evropo mora promet temeljiti na električnih avtomobilih, še posebej pa moramo spodbujati aktivne in trajnostne oblike mobilnosti: hojo, kolesarjenje in uporabo javnega potniškega prometa. Skupaj čim prej ustvarimo prvi kontinent brez vozil na dizelski pogon!”
Kontakt:
Tomaž Gorenc – Inštitut za zdravje in okolje, info@izo.si
Matteo Barisione – EPHA, matteo.barisione@epha.org
Celotno poročilo (v angleščini) je na voljo na povezavi.
Uporabljena literatura:
1 Agencija RS za okolje (ARSO), Kazalci okolja: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/izpusti-toplogrednih-plinov-10, dostop 22. 6. 2022
2 Evropska zveza za javno zdravje (EPHA), https://epha.org/cleanair/, dostop 22. 6. 2022
3 Evropska agencija za okolje (EEA), Air Quality in Europe 2021: https://www.eea.europa.eu/publications/air-quality-in-europe-2021/health-impacts-of-air-pollution, dostop 22. 6. 2022
4 Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, Podatki o članicah EU za leto 2020
https://www.ecdc.europa.eu/en/publications-data/data-daily-new-cases-covid-19-eueea-country, dostop 22. 6. 2022
