Ljubljana, 30. marec 2021 – Inštitut za zdravje in okolje je v okviru projekta Sustainaware objavil slovensko različico kalkulatorja ekološkega odtisa. Človeška dejavnost izkorišča naravne vire na takšen način, da se ti ne obnavljajo dovolj hitro, da bi nadomestili odvzeto. Prav s kazalnikom ekološkega odtisa skušamo ugotoviti, kako hitro porabimo naravne vire, ki bi nam sicer morali zadoščati za vse leto. Slovenski kalkulator omogoča, da vsak Slovenec izračuna svoj ekološki odtis. Tovrstno ozaveščanje posameznikov o ekološkem odtisu je ključen element naslavljanja problematike podnebnih sprememb. Slovenija si je namreč v Strategiji razvoja do leta 2030 zadala zmanjšanje ekološkega odtisa na prebivalca za 20 odstotkov.
Človeštvo vse bolj izkorišča naravne vire in ogroža ekosisteme. Dr. Alessandro Galli, višji raziskovalec in direktor Global Footprint Network Mediterranean, izpostavlja: “V zadnjih petih desetletjih se je človeška dejavnost vedno bolj širila in presegla zmogljivosti našega planeta. Mreža globalnega ekološkega odtisa je v zadnjem izračunu pokazala, da Zemlja potrebuje približno 19 mesecev za obnavljanje sredstev in ekoloških storitev, ki jih človeštvo porabi v enem letu.”
Ekološki odtis meri naravne vire in ekosistemske storitve, ki jih človek uporablja, ter jih primerja z njihovo biološko zmogljivostjo obnavljanja. Velja za enega najbolj celostnih kazalcev trajnosti, ki nam pove, koliko človek pritiska na okolje. Prodekanja in izredna profesorica geografije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Katja Vintar Mally, pravi: »Slovenski strokovnjaki že vrsto let sledimo metodološkemu napredku pri izračunavanju ekološkega odtisa in možnostim njegove uporabe za celovit prikaz pritiskov človeške družbe na okolje. Zanimanje za ekološki odtis se je v Sloveniji izjemno povečalo po vključitvi tega kazalca v Strategijo razvoja Slovenije 2030, z namenom spremljanja naše uspešnosti upravljanja naravnih virov. Država si je v Strategiji razvoja Slovenije zadala cilj, da do leta 2030 zmanjša ekološki odtis na prebivalca za približno 20 odstotkov (s 4,7 gha na prebivalca leta 2013 na 3,8 gha na prebivalca leta 2030). Cilj zmanjševanja ekološkega odtisa je izpostavljen tudi v nacionalnem programu varstva okolja do leta 2030, kazalec pa je vključen tudi v pripravo regionalnih razvojnih programov za obdobje 2021–2027. Ker se od zadanih ciljev trenutno bolj oddaljujemo kot pa približujemo, sta ozaveščanje in izobraževanje na tem področju še toliko pomembnejša.”
Ozaveščanje o ekološkem odtisu bi pripomoglo k doseganju ciljev. Kar 76 % Slovencev se zaveda, da so podnebne spremembe resna grožnja. Velika večina Slovencev se trudi reciklirati in omejevati uporabo plastike. Vendar zgolj 22 odstotkov Slovencev skuša znižati ekološki odtis med kupovanjem hrane in le 7 odstotkov pomisli na lasten ekološki odtis med načrtovanjem počitnic oziroma daljše poti, je pokazala anketa Eurobarometer.
V okviru projekta Sustainaware je zato Inštitut za zdravje in okolje v sodelovanju z Global Footprint Network pripravil kalkulator, ki izračuna ekološki odtis posameznika glede na njegovo vedenje in navade. To predstavlja prvi korak k večji ozaveščenosti o pomenu ekološkega odtisa in tudi dejanske spremembe v vedenju posameznikov. Slednje lahko znatno pripomore k doseganju cilja iz Strategije razvoja Slovenije do leta 2030 za zmanjševanje ekološkega odtisa na prebivalca. Direktor Inštituta za zdravje in okolje, Tomaž Gorenc, ob tem izpostavlja: “Veseli nas, da nam je v sodelovanju z odmevnimi partnerji in ob podpori Evropske podnebne iniciative (EUKI) uspelo realizirati projekt slovenskega kalkulatorja ekološkega odtisa. Menimo, da so za prehod v brezogljično družbo potrebne spremembe na ravni družbe in posameznika. Ravno zato smo razvili takšno uporabno orodje, da lahko vsak na zanimiv in enostaven način izračuna, koliko planetov Zemlja potrebuje za svoj življenjski slog. Le z vrednotenjem svojega življenjskega sloga in ozaveščanjem lahko dosežemo pomembne spremembe k čistejšemu okolju in posledično zdravju ljudi.”
Vsekakor pa ozaveščanje posameznikov ni dovolj. Doseganje kazalcev ekološkega odtisa posameznika je zgolj manjši kos sestavljanke, spremembe pa morajo biti celostne. Tomaž Gorenc poudarja: “Ne želimo si, da bi kalkulator trkal na vest posameznika, temveč da bi bil to prvi korak k ukrepanju. Zato ima to orodje na koncu tudi ideje, kako znižati osebni ekološki odtis. Pri tem pa moramo poudariti, da le celostne in strukturne politike na ravni družbe posamezniku omogočajo, da maksimalno zniža svoj odtis. Zato je pomembno, da na evropski in nacionalni ravni sprejemamo takšno zakonodajo, ki bo v praksi omogočala okolju in zdravju prijazno vedenje. Mehanizem za okrevanje in odpornost je zagotovo odlična strateška priložnost, da znižamo ekološki odtis tako, da se približamo cilju iz Strategije razvoja Slovenije 2030 in drugim mednarodnim zavezam.”
Dr. Katja Vintar Mally izpostavlja: “Veseli smo slovenske različice kalkulatorja ekološkega odtisa, ki bo uporabnikom, še zlasti mladim, bolj približala način razmišljanja, da na planetu z omejenimi viri ni možna njihova brezmejna potrošnja, predvsem ne brez konkretnih posledic za okolje, v katerem in od katerega živimo.” Dr. Alessandro Galli dodaja: “Ne moremo si več privoščiti čakanja in odlaganja, aktivirati se moramo čim prej. K sreči si mladina in vedno večji del civilne družbe želita pripomoči k bolj zeleni in trajnostni družbi. Očitno obstajata želja in potreba po izobrazbi, k čemur lahko pripomore kalkulator za ekološki odtis kot uporabno orodje, ki bo ozaveščalo in aktiviralo evropske državljane.” V okviru projekta Sustainaware si želimo, da bi tovrstno orodje uporabljali tudi v izobraževanju. Za ta namen pripravljamo tudi številna druga učna gradiva.
Projekt podpira Evropska podnebna iniciativa (EUKI) nemškega zveznega ministrstva za okolje, za katero je odgovoren dr. Silke Karcher, ki pravi: “Projekt Sustainaware je navdihujoč primer združevanja ljudi vseh starosti, predvsem otrok in mladostnikov, v aktivni participaciji v boju proti podnebnim spremembam. Z zadovoljstvom spremljamo mlajše generacije v Sloveniji, ki so gonilna sila v boju proti podnebnim spremembam. Tudi od njih je odvisno, ali se bodo toplogredni plini v prihodnjih desetletjih zmanjšali.”
Projekt Sustainaware je del Evropske pobude za podnebje (EUKI). EUKI je program Zveznega ministrstva za okolje, varstvo narave in jedrsko varnost Nemčije (BMU) za sofinanciranje projektov. Izbor projektov v okviru razpisa EUKI vodi Nemška družba za mednarodno sodelovanje – Deutsche Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit (GIZ) GmbH. Glavni cilj programa EUKI je spodbujati podnebno sodelovanje znotraj Evropske unije z namenom blaženja emisij toplogrednih plinov. |