Prehrana je konstitutivni element človeških družb, saj presega zgolj biološko funkcijo zadovoljevanja osnovnih potreb. Je izraz kulturnih identitet, političnih usmeritev in ekonomskih struktur, hkrati pa pomemben dejavnik, ki soustvarja okoljske in podnebne procese. Sodobni prehranski sistemi se nahajajo v dialektičnem razmerju do okolja: so eden največjih generatorjev okoljskih obremenitev, hkrati pa jih podnebne spremembe in onesnaženost zraka neposredno ogrožajo.
Prehranski sektor predstavlja enega ključnih dejavnikov podnebnih sprememb ter pomemben vir onesnaževal zraka, s čimer bistveno vpliva na kakovost okolja in javno zdravje [1]. Vendar pa prehranski sistemi, kljub svojemu vplivu na okolje, ostajajo izrazito ranljivi. Podnebne spremembe se odražajo v naraščajočih temperaturah, spremenjenih padavinskih vzorcih ter vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavih, kot so suše in poplave. Ti procesi slabijo rastne pogoje in povečujejo izpostavljenost kmetijskih kultur stresnim dejavnikom, kar vodi v zmanjšanje pridelkov osnovnih poljščin ter upad produktivnosti trajnih kultur [2]. Posledično se povečuje negotovost prehranske preskrbe, kar poglablja obstoječe družbene in gospodarske ranljivosti.
Prehranske izbire kot element trajnostnega prehoda
Prehranske izbire posameznikov pomembno vplivajo na kumulativni okoljski odtis družbe. Študije kažejo, da lahko prehod k rastlinsko usmerjeni oziroma vegetarijanski prehrani zmanjša okoljski odtis za približno polovico v primerjavi s tipično mešano dieto [3]. Kvantitativne ocene kažejo, da so okoljske obremenitve, povezane z živalskimi beljakovinami, med 4- in 20-krat višje kot pri rastlinskih alternativah, zlasti pri porabi tal, vode, fosilnih goriv in emisijah kislinskih spojin [4].
Prehranske izbire so zato ne le osebna preferenca, temveč tudi družbena odločitev, ki lahko pomembno prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, izboljšanju kakovosti zraka in varovanju javnega zdravja.
Razumevanje kompleksnosti prehranskih sistemov
V luči naraščajočih podnebnih in prehranskih izzivov smo v okviru projekta FoOdyssey, sofinanciranega iz programa Erasmus+, oblikovali inovativni model za posodobitev poklicnega izobraževanja na področju agroživilstva. Model presega tradicionalne oblike podajanja znanja, saj temelji na interaktivnih didaktičnih pristopih, ki povezujejo prehranske izbire z vprašanji trajnosti, podnebnih sprememb in družbene odgovornosti. Eden ključnih rezultatov je razvoj digitalne sobe pobega, ki deluje kot odprtokodno izobraževalno orodje. Ta ni zgolj zasnovana kot igrifikacija, temveč kot celovit pedagoški proces, v katerem dijaki ne nastopajo kot pasivni prejemniki informacij, temveč kot raziskovalci in sooblikovalci rešitev.
Soba pobega je strukturirana v 4 vsebinske sklope, ki sistematično obravnavajo temeljne razsežnosti trajnostne prehrane ter omogočajo poglobljeno raziskovanje vprašanj, povezanih z zmanjševanjem zavržkov hrane, trajnostnimi oblikami pridelave, načeli krožnega gospodarstva in potenciali inovativnih kmetijskih praks.
Vstopite v spletno sobo pobega FoOdyssey – postanite raziskovalci prehranskih sistemov in odkrijte, kako vaše odločitve vplivajo na prihodnost planeta:
[1] Tai et al., 2025.
[2] Hong et al., 2025.
[3] Reijnders, Soret, 2003.
[4] Prav tam.
