Znojenje je eden glavnih mehanizmov ohlajanja telesa, a skupaj z odvečno toploto v tem procesu izgubljamo tudi tekočino. Do dehidracije lahko pride, če z znojenjem izgubljamo več vode, kot je nadomestimo s pijačo. V času vročine, še posebej ob dodatni telesni aktivnosti, lahko izgubimo tudi nekaj litrov tekočine na uro. (1) (2)

V začetku poletja še ni prišlo do vročinske aklimatizacije, kar pomeni, da znoj še vedno vsebuje veliko soli (v primerjavi z znojem po nekaj poletnih mesecih, ki vsebuje precej manj elektrolitov). Posledično nam v tem času grozi predvsem hipotonična dehidracija. To se zgodi, ko z znojem izgubljamo vodo in elektrolite, nadomeščamo pa le vodo. Ker ima natrij (sol) pomembno vlogo pri zadrževanju vode v telesu, bo njegovo pomanjkanje otežilo (re)hidracijo. Zato je pomembno, da (sploh v prvi fazi vročinskih valov) poleg zadostne hidracije skrbimo za nadomeščanje soli, kar lahko enostavno storimo s slanim prigrizkom med ali po telesni aktivnosti. (3)

Zakaj je dehidracija nevarna? Pomanjkanje tekočine povzroči nezmožnost znojenja ter zmanjšan pretok krvi v koži, kar dodatno oteži ohlajanje telesa ter poveča tveganje za razvoj vročinske kapi. Poleg tega lahko vodi v poškodbe ledvic, krče, srčno-žilne zaplete in motnje zavesti. Študije kažejo, da lahko ponavljajoča se blaga dehidracija povzroči trajne poškodbe ledvic. (5)

Pri premagovanju dehidracije pa niso vse tekočine enako koristne. Alkohol, kava ter sladki napitki delujejo diuretično – pospešujejo izločanje vode iz telesa prek urina. Najbolj nam bo torej koristila sveža voda, ki si jo lahko natočimo na različnih lokacijah po mestu: https://manjjevec.si/karta-pitnikov/

Z uporabo pitnikov ter steklenic ali plastenk za večkratno uporabo hkrati prispevamo k manjši obremenitvi okolja z odpadki. Kot primer dobre prakse lahko omenimo projekt v Londonu, pri katerem so z namestitvijo več kot 5000 pitnikov zagotovili dostop do pitne vode in tako zmanjšali uporabo plastenk: https://www.refill.org.uk/refill-london/