Črni petek, praznik popustov in nakupovalne evforije, je postal sinonim za množično potrošnjo in lov na “najboljše ponudbe”. Medtem ko trgovci privabljajo kupce z neustavljivimi akcijami, pa ta dan pogosto pušča za seboj sledi v obliki povečanih odpadkov in ogljičnega odtisa. A za trenutek se ustavimo – od kod sploh izvira črni petek, kako vpliva na naše vedenje in kaj se skriva za idejo njegovega bolj trajnostnega brata, zelenega petka?
Od kaosa do globalne potrošnje
Črni petek izvira iz Philadelphie v ZDA, kjer so ga policisti prvotno tako poimenovali zaradi prometnega kaosa in množic ljudi, ki so se podale v nakupovalne centre po zahvalnem dnevu. Izvor tega imena ni bil povezan s potrošnjo, temveč z napetostjo in stresom zaradi težav, ki so nastale zaradi pretirane gneče. Vendar pa je čez leta črni petek postal eden največjih nakupovalnih dni v letu, z razmahom spletnega nakupovanja pa se je ta fenomen razširil po celem svetu. Leta 2022 so globalni prihodki od prodaje na črni petek dosegli približno 31,2 milijarde dolarjev, pri čemer so potrošniki v ZDA porabili v povprečju 390,19 dolarja na osebo. Ta obsežna potrošnja pa predstavlja velik vpliv na okolje. Povečana proizvodnja, obsežna embalaža in dostava izdelkov med črnim petkom prispevajo k večjemu ogljičnemu odtisu in povečani količini odpadkov, kar dodatno obremenjuje naš planet.
Psihološki vpliv črnega petka
Črni petek temelji na psiholoških trikih, ki jih uporabljajo trgovci za vplivanje na naše vedenje. Naši možgani na popuste reagirajo kot na priložnost za ugodje, kar vodi v impulzivne nakupe. Strah pred zamujenim nas sili v nespametno porabo denarja, saj nas omejene ponudbe prepričujejo, da moramo hitro ukrepati. Popusti in omejene ponudbe aktivirajo naše nagonske reakcije in sproščajo dopamin, nevrotransmiter povezan z užitkom, kar nam prinaša občutek zadovoljstva – a ta občutek je pogosto kratkotrajen, sledita mu praznina in obžalovanje.
Zelena je nova črna
Črni petek nas pogosto prepriča, da potrebujemo več, kot dejansko potrebujemo, in podpira nenehno potrošništvo ter prekomerno rabo virov. Alternativa brezglavemu nakupovanju je zeleni petek, ki nas spodbuja k razmisleku o tem, kaj resnično potrebujemo, in k odgovornemu odnosu do našega okolja.
Zeleni petek poudarja vrednote, kot so premišljenost, trajnost in odgovornost. Namesto brezglavega nakupovanja se lahko odločimo za bolj premišljene nakupe, podpremo lokalne proizvajalce in trajnostne blagovne znamke ter razmislimo o ponovni uporabi in recikliranju. Zeleni petek nas spominja, da z vsakim nakupom izbiramo svet, v katerem želimo živeti – naj bo to svet odgovornosti, trajnosti in ustvarjanja boljše prihodnosti.
Viri:
- https://www.forbes.com/sites/elizabethharris/2015/11/26/what-science-says-about-your-brain-on-black-friday/
- https://www.psychologytoday.com/intl/blog/consumption-and-lifestyles/202411/why-we-shop-on-black-friday
- https://www.statista.com/statistics/1421633/average-amount-shoppers-spend-on-black-friday-united-states/
- https://www.sender.net/blog/black-friday-statistics/
