Kljub zmanjšanju emisij onesnaževal v zadnjih dveh desetletjih in posledičnemu izboljšanju kakovosti zraka onesnaženost zraka še vedno ostaja najpomembnejše okoljsko tveganje za zdravje v Evropski uniji in Sloveniji. Številni prebivalci so vsakodnevno izpostavljeni koncentracijam onesnaževal, ki presegajo priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). V letu 2021 je izpostavljenost drobnim delcem (PM2,5) povzročila približno 253.000 prezgodnjih smrti, medtem ko je izpostavljenost dušikovemu dioksidu (NO2) povzročila dodatnih 52.000 prezgodnjih smrti. Poleg tega je bila izpostavljenost ozonu (O3) odgovorna za približno 22.000 dodatnih smrti.
Onesnaževala, kot so drobni delci in dušikov dioksid, niso le povzročitelji prezgodnje umrljivosti, temveč prispevajo tudi k povečani obolevnosti, saj so neposredno povezana z resnimi zdravstvenimi težavami, kot so astma, srčno-žilne bolezni in možganska kap. To predstavlja pomembno breme za prebivalce, ki morajo živeti z boleznimi, povezanimi z onesnaženostjo zraka, ter hkrati povzroča znatne stroške za zdravstvene sisteme po vsej Evropski uniji in Sloveniji.
Poleg vplivov na zdravje ima onesnaženost zraka tudi znaten negativni učinek na gospodarstvo. Povečani stroški zdravstvene oskrbe, zmanjšana pričakovana življenjska doba in izgubljeni delovni dnevi predstavljajo znatne gospodarske izgube. Onesnaženost zraka škoduje tudi vegetaciji, uničuje ekosisteme ter onesnažuje tla in vode, kar dodatno ogroža naravne vire in ekosistemske storitve.
Po dogovoru, doseženem februarja 2024, bo Svet Evropske unije kmalu glasoval o posodobitvi standardov kakovosti zraka, katerih cilj je izboljšati zdravje prebivalcev ter zmanjšati stroške, povezane z zdravstvenimi težavami zaradi onesnaženosti zraka. Revidirana Direktiva o kakovosti zunanjega zraka predstavlja pomemben korak v smeri boljše zaščite prebivalstva pred škodljivimi vplivi onesnaženega zraka.
V sodelovanju z organizacijo Health and Environment Alliance smo slovenskemu ministru za okolje, podnebje in energijo poslali pismo, v katerem smo izpostavili nujnost podpore revidirane Direktive ter njeno čim hitrejšo implementacijo v nacionalno zakonodajo. Poudarili smo, da mora Slovenija v okviru teh zakonodajnih sprememb dati prednost zaščiti zdravja svojih prebivalcev in okolja. Pripravljeni smo nuditi strokovno podporo pri tem procesu, da bi zagotovili hitro uresničitev novih standardov kakovosti zraka, ki bodo prispevali k izboljšanju javnega zdravja ter dolgoročnim ekonomskim in okoljskim koristim.
Pismo objavljamo v nadaljevanju:
