Ljubljana, Slovenija, 7. september 2023 – Ob mednarodnem dnevu čistega zraka se ponovno soočamo s pomembnostjo kakovosti zraka, ki ga dihamo. Poročilo Evropske agencije za okolje (EEA) kaže, da kar 97 % prebivalcev mestnih območij diha zrak, ki ga Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) označuje kot škodljivega za zdravje. Onesnažen zrak v Evropi tako ni zgolj tih spremljevalec našega vsakdana, temveč smrtonosna grožnja, ki vsako leto zahteva skoraj 400.000 življenj.
Onesnažen zrak je glavni dejavnik tveganja za nastanek kroničnih bolezni. Tako kratkotrajna kot dolgotrajna izpostavljenost namreč povečujeta tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, kap, astmo, kronično obstruktivno pljučno bolezen in pljučnega raka. Slaba kakovost zraka je povezana tudi z zmanjšano pljučno funkcijo, vpliva na razvoj možganov in centralni živčni sistem ter povečuje tveganje za prezgodnji porod in zmanjšano telesno težo novorojenčkov. Nova odkritja kažejo tudi na večje tveganje za sladkorno bolezen, debelost in demenco.
Dokazi o škodljivih učinkih tudi manjšega onesnaženja zraka naraščajo, kar kaže na to, da varna raven onesnaženega zraka (zlasti delcev PM2,5), ki ne bi imela negativnega učinka na naše zdravje, najverjetneje ne obstaja. Onesnažen zrak lahko vpliva na vse ljudi v njihovem življenjskem obdobju in poveča tveganje za resne bolezni, še posebej škodljiv učinek pa ima na ranljive skupine, kot so starejši in osebe z že obstoječimi boleznimi, otroci ter ljudje, ki živijo v socialno-ekonomsko problematičnih okoljih.
Eden glavnih virov onesnaževanja zunanjega zraka je cestni promet. V Sloveniji skoraj tretjina vseh izpustov toplogrednih plinov izvira iz prometa ter negativno vpliva na naše zdravje, okolje in gospodarstvo. Glavni vir onesnaževal iz cestnega prometa, kot so NOx, predstavljajo motorji na notranje izgorevanje. Države s pretežno starejšim voznim parkom, med katere spada tudi Slovenija, so soočene z večjimi količinami izpustov, posledično pa tudi višjimi zdravstvenimi stroški. Stroški zdravstvene oskrbe, izguba produktivnosti in škoda na infrastrukturi zaradi onesnaženega zraka v EU so ocenjeni na do 940 milijard evrov letno.
Doc. dr. Andreja Kukec s Katedre za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani opozarja: “Izpostavljenost onesnaževalom, ki nastanejo pri izpustu dizelskih goriv, povečuje tveganje za obolevnost in umrljivost zaradi bolezni dihal, bolezni srca in ožilja ter negativne zdravstvene izide v nosečnosti (npr. prezgodnje rojstvo, nizka porodna teža novorojenčka). Epidemiološke študije so tudi pokazale višjo stopnjo izpostavljenosti za tiste posameznike, ki so aktivni v neposredni bližini prometnic (npr. kolesarji, vozniki osebnih vozil). Pomembno je, da se v čim krajšem času oblikujejo strategije, ki bodo dizelska goriva nadomestile z ustreznimi alternativnimi gorivi. S tem bomo prispevali k ohranjanju zdravja in okolja.”
Posledice onesnaženega zraka na zdravje so torej nesprejemljivo visoke, vendar jih je v veliki meri mogoče preprečiti s primernimi ukrepi. Odbor Evropskega parlamenta za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI) je 27. junija letos sprejel t. i. Lopezovo poročilo o prenovi direktive o kakovosti zunanjega zraka, kar je pomemben mejnik na poti k čistejšemu zraku v Evropi. Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje, poudarja, da “po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije le 1 % svetovnega prebivalstva diha zrak, ki ustreza njihovim varnostnim standardom. Slednje se kaže v prezgodnjih smrtih in slabšem zdravju, kar ustvari milijarde evrov stroškov za zdravstveno varstvo. Še več, onesnažen zrak nesorazmerno vpliva na ranljive skupine, kot so starejši, otroci in tisti z že obstoječimi zdravstvenimi težavami. Zato je ključno, da se revizija standardov EU za čist zrak, ki bo vrh dosegla naslednji teden v Evropskem parlamentu, zavzame za čimprejšnje in ambiciozno približevanje standardov kakovosti zraka najnovejšim znanstvenim spoznanjem.”
V luči teh izzivov je Inštitut za zdravje in okolje v sodelovanju z organizacijo Health and Environment Alliance (HEAL) na mednarodni dan čistega zraka organiziral spletni dogodek “Building Health Bridges for Clean Air”. Zbrane je na začetku dogodka pozdravila Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje z Ministrstva za zdravje, ki je poudarila, da “trenutna revizija standardov EU o čistem zraku presega zgolj zakonodajne okvire; temveč predstavlja moralno obveznost. Evropski uniji ponuja izjemno priložnost, da zavzame vodilno vlogo v prizadevanjih za čist zrak, kar lahko bistveno izboljša zdravje prebivalstva in prepreči mnoge bolezni.”
Namen dogodka je bil združiti oblikovalce politik, odločevalce in predstavnike civilne družbe iz različnih delov sveta za pogovor o prizadevanjih za izboljšanje kakovosti zraka. Poudarek je bil na dobrih praksah, na katerih lahko gradimo, da dosežemo čist zrak povsod in za vse. Anne Stauffer, direktorica organizacije Health and Environment Alliance, izpostavlja, da “je vključevanje zdravstvenega sektorja v pozive za doseganje čistega zraka (#CleanAir4Health) v Evropi doseglo doslej nevidene razsežnosti. To je odziv na obsežne dokaze o negativnih vplivih onesnaženega zraka na zdravje in na zgodbe posameznikov, ki so občutili te posledice. Današnji dogodek je ključnega pomena za krepitev vezi in gradnjo mostov med zdravstvenimi strokovnjaki ter vsemi, ki si prizadevajo doseči čistejši zrak. Onesnaženje namreč ne pozna državnih meja, zato smo vsi podvrženi njegovim vplivom. Iskreno upamo, da bodo odločevalci v EU v razpravah o izboljšanju standardov kakovosti zraka upoštevali apel zdravstvenega sektorja. Ko je v igri naše zdravje, si namreč ne moremo več privoščiti odlašati!”
_________________________
Kontakt
Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje
tomaz.gorenc@izo.si | +386 40 493 460
