Ko je vroče, se Ljubljana spremeni

Ljubljana že letos potrebuje konkretno, koherentno in ambiciozno strategijo, s katero se bo borila proti posledicam podnebnih sprememb, med katerimi je tudi vročina.

Spoštovani župan Zoran Janković! V Sloveniji se zaključuje eden od najzgodnejših vročinskih valov v zgodovini. Vročinski valovi so v zadnjih desetletjih v Evropi povzročili več smrti kot katerikoli drug ekstremen vremenski dogodek, še posebej močno pa prizadanejo mesta. Tudi Ljubljana se v obdobju ekstremne vročine segreje hitreje kot podeželje, ponoči pa se manj ohladi. V prihodnjih letih bodo vročinski valovi v Ljubljani še pogostejši, temperature pa višje.

Mestna občina Ljubljana ima na voljo dovolj podatkov, da lahko ukrepa že zdaj. ARSO redno beleži povprečno temperaturo v Ljubljani (ki narašča) in število vročih dni, ko temperatura preseže 30 °C (ki prav tako narašča). Leta 2016 so raziskovalci ZRC SAZU določili lokacije v Ljubljani, kjer je nadpovprečno vroče. Vemo tudi, da je v obdobju vročinskih valov v Ljubljani in Mariboru v letih 2006–2015 umrlo dvakrat več prebivalcev kot na podeželju. Vročino težko prenašajo tudi živali.

Ko je vroče, se Ljubljana spremeni. Prebivalci se zadržujejo v stanovanjih, po mestu opravijo le nujne poti in na lastni koži občutijo, kako vročina vpliva na slabšo koncentracijo, manjšo delovno opravilnost, utrujenost in izčrpanost. Že ob trenutnem vročinskem valu strokovnjaki opozarjajo, naj ljudje ostanejo doma in bodo čim manj na prostem. Ob vseh prihodnjih vročinskih valovih bo enako. Ljubljana v vročini ostane brez ljudi – mesto brez ljudi pa je mrtvo mesto.

Nimamo več časa za čakanje. Ljubljana že letos potrebuje konkretno, koherentno in ambiciozno strategijo, s katero se bo borila proti posledicam podnebnih sprememb, med katerimi je tudi vročina. Strategijo nujno potrebujemo, če želimo mesto narediti znosno za bivanje v vse bolj vročih poletjih. Nujno potrebujemo uresničevanje zelenega sistema mesta, več parkov in drugih zelenih površin, več dreves s košatimi krošnjami, vodne površine, zelene ulice z manj prometa in druge dolgoročne ukrepe za hlajenje mesta.

Ne potrebujemo le besed in ne potrebujemo samo začasnih in kozmetičnih ukrepov.

Strategijo in akcijo za boj proti vročini potrebujemo zdaj. Vsak vroč mesec, ki ga zamudimo, pomeni manj življenja v Ljubljani – na žalost celo dobesedno.


Podpisniki:

-Prostorož

-IPoP – Inštitut za politike prostora

-Focus, društvo za sonaraven razvoj

-Trajna, društvo za razvoj trajnostnega oblikovanja

-Ljubljanska kolesarska mreža

-Mladi za podnebno pravičnost

-Urbanistični inštitut Republike Slovenije

-Zavod Bunker

-PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja

-Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj

-Društvo krajinskih arhitektov Slovenije

-Ekologi brez meja

-IŠSP – Inštitut za študije stanovanj in prostora

-ZaMestoPoDveh, društvo za mesto po meri ljudi 

-Zveza potrošnikov Slovenije

-Slovenska kolesarska mreža

-Greenpeace v Sloveniji

-Ljubljansko geografsko društvo

-CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp

-Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo

-Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS)

-KUD Obrat

-Matej Praprotnik, kolesarski župan Ljubljane

-Poligon kreativni center

Center arhitekture Slovenije

-AKC Metelkova mesto

-Društvo EnaBanda

-ŠOFA – Študentska organizacija Fakultete za arhitekturo

-ZAGON, Študentsko društvo

Inštitut za zdravje in okolje

-Društvo za permakulturo Slovenije

-Medvrstni kolektiv Krater

-Prometne tegobe Ljubljane

-LINA – evropska arhitekturna platforma

-Društvo Dinaricum

-Društvo Iskra

-Iniciativa LOM – Ljubljana odprto mesto

-Društvo Maja Farol

-Est=etika, društvo za vzpodbujanje etike v prostoru

-Organizacija za participatorno družbo

-INTERSO – Inštitut za individualno in družbeno odgovornost

-Hiša! Društvo za ljudi in prostore, so.p

-Slovensko društvo evalvatorjev

-Destilator, klub trajnostnih rešitev

-Zavod Zora

-Lista kolesarjev in pešcev

-ABAKKUM, zavod za krajino, kulturo in umetnost

-Nika Grabar u.d.i.a.

Tadej Glažar u.d.i.a.

-dr. Peter Kumer, Mediteranski inštitut za okoljske študije, ZRS Koper

-Damjana Zaviršek Hudnik u.d.i.a.

-Klemen Ploštajner

-Sodelavci ZRC SAZU:

-dr. Kozma Ahačič

-dr. Saša Babič

-Mateja Belak

-dr. Martina Bofulin

-dr. Majda Černič Istenič

-dr. Nataša Gliha Komac

-dr. Maja Godina Golija

-dr. Marjetka Golež Kavčič

-dr. Barbara Ivančič Kutin

-dr. Andraž Jež

-dr. Marko Juvan

-dr. Katarina Keber

-dr. Duška Kneževič Hočevar

-dr. Katja Kobolt

-dr. Žiga Kokalj

-dr. Tina Košak

-dr. Mojca Kovačič

-dr. Miha Kozorog

-dr. Simona Kralj Fišer

-dr. Rebeka Kunej

-dr. Daša Ličen

-dr. Oto Luthar

-Primož Mesner

-dr. Jernej Mlekuž

-Rok Mrvič

-Peter Pehani

-dr. Gregor Pobežin

-dr. Dan Podjed

-dr. Saša Poljak Istenič

-dr. Mateja Ratej

-dr. Miha Seručnik

-dr. Helena Seražin

-dr. Ingrid Slavec Gradišnik

-dr. Katarina Šter

-dr. Borut Telban

-dr. Jernej Tiran

-Agata Tomažič

-dr. Tadej Troha

-dr. Tatjana Veljanovski

-dr. Miha Zobec

-dr. Andrejka Žejn