Kakšen zrak pa ti dihaš?

Ali veš, da v enem dnevu vdihnemo približno 22.000-krat? Večina od nas pa se pri tem le redko vpraša, kakšen zrak skozi nosnice vstopa v naša pljuča in kako ta vpliva na naše zdravje.

K sreči pa se to redno sprašujejo pri Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO), ki je ta teden objavila posodobljene smernice in priporočila kakovosti zraka ter predložila jasne dokaze o škodljivosti onesnaževal zraka na zdravje ljudi že pri nižjih koncentracijah, kot so predpisane v obstoječi zakonodaji.

Zakaj pa je vse to sploh tako pomembno in kaj lahko sami naredimo za čistejši zrak?

Zakaj je onesnažen zrak tako nevaren?

Dejstvo, da ima onesnažen zrak izjemno negativne posledice na naše zdravje, potrjuje že hiter pregled nekaterih črnih zdravstvenih statistik. Po podatkih SZO je namreč onesnažen zrak drugi vodilni vzrok smrti zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni, takoj za kajenjem tobaka. Kar ena tretjina smrti zaradi kapi, pljučnega raka ali bolezni srca je povezana z onesnaženostjo zraka.

SZO poroča tudi, da onesnažen zrak vsako leto povzroči do 7 milijonov prezgodnjih smrti po svetu, v Evropski uniji pa do približno 400.000. Nove raziskave izpostavljajo predvsem ranljivost otrok, saj lahko ima zgodnja izpostavljenost onesnaženemu zraku doživljenjske zdravstvene posledice.

Nepotrebne zdravstvene težave in prezgodnje smrti pa je mogoče preprečiti … V želji po spremembah v prihodnosti je SZO predstavila nove smernice:

Kaj se torej spreminja? Od zadnje globalne posodobitve SZO leta 2005 je bilo opazno povečanje znanstvenih dokazov, ki kažejo, kako onesnaževanje zraka vpliva na različne vidike zdravja.

Z novimi smernicami se je znižala predvsem meja za trdne delce PM2,5, ki predstavljajo največje tveganje za zdravje in za katere se zdaj priporoča nova letna koncentracija 5 µg/m³. Prav tako se je močno zmanjšala sprejemljiva meja za dušikov dioksid (NO2). SZO je v smernicah za NO2 postavila letno mejo 10 µg/m3, kar pomeni, da je že konstantna izpostavljenost relativno nizkim koncentracijam z vidika zdravja problematična. Več o novih smernicah si lahko prebereš tukaj.

Ob precejšnjih znižanjih dovoljenih mej se je upravičeno vprašati, kakšen zrak sploh dihamo in kaj lahko že sami naredimo za dvig kakovosti zraka …

Kaj lahko naredimo za boljši zrak?

Želimo si seveda sprememb na politični ravni, ki bodo povezane z novimi smernicami in ustreznimi spremembami zakonodaje. Seveda pa nam ni treba čakati križem rok in upati, da se bodo spremembe začele odvijati na vrhu. Vsakdo lahko namreč že sam naredi marsikaj za boljši in manj onesnažen zrak ter tako zmanjša svoj ekološki odtis:

Zmanjšaj vnos mesa in mlečnih izdelkov

Povezava med kakovostjo zraka ter prehrano, ki vključuje meso, na prvi pogled ni tako očitna, vendar so znanstveniki odkrili, da je živinoreja odgovorna za največjo količino onesnaževal zraka, in sicer jih proizvede več kot 50 %.

Poleg tega je mlečna industrija odgovorna za veliko število emisij amonijaka1, ki ne onesnažuje le zraka, temveč tudi površinske in podzemne vode. Svojo prehrano lahko torej prilagodiš tako, da ta vključuje več sadja, zelenjave, stročnic in drugih brezmesnih izdelkov, ter tako ne narediš nečesa dobrega samo za okolje, temveč tudi za svoje zdravje!

Po opravkih se raje odpravi peš ali s kolesom

Si tudi ti med tistimi, ki za vsak najmanjši opravek sedejo v avtomobil, namesto da bi se raje sprehodili? Poskusi se pogosteje odpovedati avtomobilu in pred njegovo uporabo premisli, če se lahko na lokacijo odpraviš tudi na drugačen način.

Na delo se lahko na primer odpelješ z javnim prevozom ali pa se s sodelavci dogovorite za deljenje prevoza. Vožnja s kolesom bo prav tako pripomogla k čistejšemu zraku, hkrati pa boš zaradi tega lahko nekaj minut manj v fitnesu – zmagovalna kombinacija!

V primeru, da se vožnji z avtomobilom nikakor ne moreš izogniti, pa svojo vožnjo naredi bolj okolju prijazno. Prepreči pretiran in nepotreben prosti tek, saj avtomobil v prostem teku, ki traja več kot 10 sekund, porabi več goriva in proizvede več emisij, ki prispevajo k smogu in podnebnim spremembam, kot pri ustavitvi in ​​ponovnem zagonu motorja.2

Če nameravaš kmalu zamenjati avto, premisli o nakupu električnega, ki izpušča manj toplogrednih plinov in onesnaževal zraka kot avtomobili na bencinski ali dizelski pogon.

Nakupuj pametno

Tudi z nakupovanjem lahko vplivaš na kakovost zraka. Ko kupuješ čistilna sredstva, poskusi izbrati takšna brez dišav, namesto aerosolov pa poišči druge možnosti – namesto dezodoranta v spreju kupi takšnega v stiku ipd.

Ker danes vse več nakupov opravimo prek spleta, pa se je dobro vprašati, kako s tem vplivamo na povečanje vrednosti onesnaževal v zraku. Dostavna vozila na dizelski pogon so namreč eden največjih virov onesnaženja na naših lokalnih ulicah. Pri spletnem nakupovanju poskusi najti ponudnika, ki omogoča okolju prijazno dostavo, odločiš pa se lahko tudi za opcijo osebnega prevzema ter se po naročeno odpraviš z javnim prevozom ali kolesom, če je to le mogoče.

Spremembe vpelji tudi v svoj dom

Seveda pa lahko veliko narediš že z nekaj spremembami v svojem gospodinjstvu. Najprej zmanjšaj ali prenehaj z uporabo kamina in peči na drva ter to opcijo zamenjaj z okolju prijaznejšo. Prav tako ne sežigaj listov, smeti in drugih materialov ter jih raje zavrzi na ustreznejši način.

Če tvoj dom obdaja travnik, se izogibaj uporabi opreme za košnjo in drugega vrtnega orodja na plin. Ena ura uporabe starejše kosilnice na bencinski pogon lahko namreč povzroči toliko onesnaženja zraka kot 550 kilometrov dolga vožnja z novim avtomobilom!

Naredi tudi nekaj dobrega za svojo denarnico in prihrani električno energijo ter ustrezno nastavi klimatsko napravo – če jo poleti nastaviš za 1 °C več kot običajno, se lahko poraba energije zmanjša za 6 %!3 Z izklapljanjem električnih naprav, ko jih ne uporabljaš, boš prav tako prihranil električno energijo, kar bo zmanjšalo vpliv na onesnaženost zraka zaradi delovanja elektrarn.

Podpri pozive k izboljšanju kakovosti zraka

Za boljši zrak pa lahko poskrbiš tudi s spremljanjem lokalnega razvoja in sprememb zakonodaje, ki se osredotoča na onesnaženje zraka. Podpri iniciative, kot so območja brez motornega prometa v mestih in trajnostna mobilnost.

Onesnaževanje zraka namreč predstavlja najbolj pereč problem na in ob prometnih cestah v naših mestih. Rezultati merilne kampanje “POZOR: tukaj je dihanje nevarno!”, v sklopu katere smo februarja 2021 merili koncentracije dušikovega dioksida (NO2) v zraku, vzbujajo skrb, saj je zdravju zelo škodljiv plin, ki izvira predvsem iz dizelskih vozil, prisoten v previsokih koncentracijah. Ti rezultati so v kontekstu novih bolj strogih smernic še slabši in za zdravje zelo problematični. 

Na spodnjem zemljevidu Ljubljane lahko preveriš, kakšen zrak dnevno dihaš v svoji okolici:

Kot lahko vidiš, je lahko tudi nekaj tako vsakdanjega, kot je dihanje, grožnja našemu zdravju. Zato je toliko pomembneje, da prav vsak od nas prispeva k reševanju te globalne težave. Vsak posebej ne doprinese veliko, a če se potrudimo skupaj in upoštevamo vsaj nekatere od zgornjih smernic, bo vsak naš prihodnji vdih manj tvegan.

Viri:

1 https://ec.europa.eu/environment/air/pdf/clean_air/ENV-19-004-folder_agriculture_EN2_web.pdf

2 https://www.edf.org/attention-drivers-turn-your-idling-engines

3 https://pib.gov.in/Pressreleaseshare.aspx?PRID=1537124