Sporočilo za javnost ob dnevu Zemlje in prihajajočem dnevu ekološkega dolga Slovenije (30. 4. 2021)

Ljubljana – 21. april – Dne 22. aprila praznujemo dan Zemlje. Dan je namenjen ozaveščanju o edinstvenosti Zemlje in tudi problematiki izčrpavanja našega planeta. Slednje zelo zgovorno nakazuje tudi datum 30. april, ko namreč Slovenija že doseže svoj dan ekološkega dolga. Posledično moramo na dan Zemlje še posebej premisliti, kaj lahko izboljšamo v odnosu do našega planeta v praksi. Posameznikom je za ta namen na voljo novi slovenski kalkulator ekološkega odtisa, ob tem pomembnem dnevu pa objavljamo tudi publikacijo »WTF so podnebne spremembe?«, ki obrazloži problematiko podnebnih sprememb. Namenjena je učiteljem, mladinskim delavcem in mladim, ki bodo zaradi podnebne krize najbolj prizadeti, ter seveda tudi posameznikom, ki jih tema zanima.

Namen svetovnega dneva Zemlje je ozaveščanje o našem planetu, kako ga lahko zavarujemo in ščitimo. Zavedati se moramo, kakšen je vpliv naših dejanj. Človeška aktivnost namreč vse bolj izčrpava Zemljo. V Sloveniji je biokapaciteta[1] na osebo okoli 2,3 gha, vendar te zmogljivosti na letni ravni presežemo. Trenutni ekološki odtis[2] slovenskega prebivalca je namreč v povprečju 3,3 gha. Z drugimi besedami, povprečni Slovenec bi za svoje navade potreboval več kot 3 planete v velikosti Zemlje.

Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje pravi: »S simboličnega vidika je zelo zgovorno dejstvo, da med svetovnim dnem Zemlje (22. 4.) in slovenskim dnem ekološkega dolga, ko prebivalci porabimo naše letne vire, mine le dober teden dni. Skrb vzbujajoč pa je sam trend, da je omenjeni dan ekološkega dolga vsako leto bližje svetovnemu dnevu Zemlje. Kaj hitro se lahko zgodi, da bomo oba jubileja »praznovali« na isti dan. To pa potrjuje sporočilnost, da z našim planetom ne ravnamo tako, kot bi morali. Sprememba v prid planetu se mora odražati na vseh ravneh družbe na dnevni ravni, tudi in predvsem na zakonodajnem področju.« 

Zato ob dnevu Zemlje opozarjamo, da se Slovenija vse bolj približuje datumu svojega ekološkega dolga, ki bo letos 30. aprila. To pomeni, da bomo Slovenci do tega datuma porabili vsa Zemljina sredstva, ki jih lahko naš planet obnovi v enem letu, zato bomo preostalih 8 mesecev živeli v t. i. ekološkem dolgu. Alessandro Galli, znanstvenik pri Global Footprint Network, dodaja: “Praznovanje dneva Zemlje je priložnost za razmislek o našem odnosu do našega planeta. Na prvi dan Zemlje, leta 1970, je bil globalni ekološki odtis skorajda izenačen z zemeljskimi sredstvi. Po petih desetletjih se soočamo s popolnoma drugačno situacijo, kjer ekonomija in družba vse bolj izčrpavata sredstva tega planeta in uničujeta naravne habitate. Bolj kot kadarkoli prej so nam dogodki zadnjih 12 mesecev dokazali, da ne moremo živeti zdravo na nezdravem, izkoriščenem planetu.”

Ob tem pomembnemu dnevu je Inštitut za zdravje in okolje v okviru projekta Sustainaware objavil publikacijo, ki ozavešča o globalni problematiki podnebnih sprememb. Publikacija WTF so podnebne spremembe?, ki je izšla v več jezikih, služi kot priročnik učiteljem, mladinskim delavcem in mladim za boljše razumevanje podnebnih sprememb. Z izobraževanjem lahko širši javnosti približamo tematiko in jih naučimo konceptualnih sprememb, navad, ki so prijaznejše za ta planet in živa bitja.

S tem lahko stopimo tudi korak bližje k nižjemu ekološkemu dolgu Slovenije in ohranjanju našega planeta takšnega, kakršnega poznamo. Od marca imajo namreč prebivalci Slovenije na voljo tudi slovenski kalkulator za izračun lastnega ekološkega odtisa. Posamezniki lahko izračunajo dolg glede na svoje lastno vedenje. S tem ugotovijo, koliko Zemelj bi potrebovali, če bi vsi živeli enako. Kalkulator poda tudi predloge o vsakdanjih manjših spremembah posameznika, da zmanjša svoj odtis. Alessandro Galli, znanstvenik pri Global Footprint Network, ob tem opozarja: “Čas je, da znanje prenesemo v prakso in namenoma spremenimo ureditev družbe v bolj trajnostno.”

Kontakti:

Tomaž Gorenc, Inštitut za zdravje in okolje, +386 40 493 460

Projekt Sustainaware je del Evropske pobude za podnebje (EUKI). EUKI je program Zveznega ministrstva za okolje, varstvo narave in jedrsko varnost Nemčije (BMU) za sofinanciranje projektov. Izbor projektov v okviru EUKI razpisa vodi Nemška družba za mednarodno sodelovanje – Deutsche Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit (GIZ) GmbH.  Glavni cilj EUKI programa je spodbujati podnebno sodelovanje znotraj Evropske unije z namenom blaženja emisij toplogrednih plinov.

[1] Biokapaciteta predstavlja produktivno območje na prebivalca v dani državi.

[2] Ekološki odtis je najbolj celosten merski sistem za izračun bioloških virov. Obsega vse človeške zahteve po biološko produktivnih območjih – hrani, lesu, vlaknih, skladiščenju ogljika in smiselni umestitvi infrastrukture.