Onesnažen zrak v Evropi predstavlja največjo grožnjo za zdravje, saj letno povzroči kar približno 400.000 prezgodnjih smrti in na milijarde evrov zdravstvenih stroškov.
Poročilo Evropske agencije za okolje (EEA) kaže, da 97 % prebivalcev mestnih območij diha zrak, ki ga Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) označuje kot škodljivega za zdravje. Posledice onesnaženega zraka na zdravje so nesprejemljivo visoke in jih je v veliki meri mogoče preprečiti s primernimi ukrepi.
Onesnažen zrak je tudi glavni dejavnik tveganja za nastanek kroničnih bolezni. Tako kratkotrajna kot dolgotrajna izpostavljenost namreč povečujeta tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, kap, astmo, kronično obstruktivno pljučno bolezen in rak na pljučih. Slaba kakovost zraka je povezana tudi z zmanjšano pljučno funkcijo, vpliva na razvoj možganov in centralni živčni sistem ter povečuje tveganje za prezgodnji porod in zmanjšano telesno težo novorojenčkov. Nova odkritja kažejo tudi na večje tveganje za sladkorno bolezen, debelost in demenco.
Dokazi o škodljivih učinkih tudi manjšega onesnaženja zraka naraščajo, kar kaže na to, da varna raven onesnaženega zraka (zlasti delcev PM2,5), ki ne bi vplivala na naše zdravje, najverjetneje ne obstaja.
Onesnažen zrak lahko vpliva na vse ljudi v njihovem življenjskem obdobju in poveča tveganje za resne bolezni. Je glavni vzrok poslabšanja kakovosti življenja, na primer zaradi poslabšanja napadov astme, obiskov zdravnikov, bolniške odsotnosti itd., kar vodi v visoke stroške zdravstva v višini več sto milijard evrov.
Fosilna goriva so glavni vir onesnaževanja zraka
Človeške dejavnosti, še posebej uporaba fosilnih goriv za prevoz, energijo ali ogrevanje, v okolico sproščajo onesnaževala (v obliki plinov, tekočin ali trdnih snovi). Tovrstno onesnaževanje pogosto ni vidno s prostim očesom, a še vedno škoduje zdravju ljudi, celo pri nizkih koncentracijah.
Pri uporabi fosilnih goriv se sprošča tudi CO2, glavni dejavnik za nastanek podnebnih sprememb, ki ima številne negativne učinke na zdravje. Glavna onesnaževala zajemajo trde delce (PM10 in PM 2,5), dušikov dioksid (NO2), ozon (O3) in žveplov dioksid (SO2). Glavni sektorji, ki poskrbijo za največ izpustov, vključujejo cestni promet, uporabo fosilnih goriv za proizvodnjo energije in/ali ogrevanje, kurjenje biomase in kmetijstvo.
Trdi delci so onesnaževalo z največjim vplivom na zdravje
Ko dihamo, onesnaževala vstopijo v naše telo, najdejo pot v naša pljuča, hkrati pa lahko potujejo tudi globlje v naše telo. Manjši kot je delček, lažje vstopi v krvni obtok.
Zato delci PM2,5 z zdravstvenega vidika predstavljajo največjo obremenitev, saj lahko ti majhni delci vstopijo v krvni obtok in potujejo do vseh organov v telesu. Lahko celo prečkajo krvno-možgansko pregrado, najdeni pa so bili tudi v posteljici in organih zarodkov, kar lahko vodi do zdravstvenih posledic še veliko kasneje v življenju otroka.
Vsakdo je ranljiv za vpliv onesnaženega zraka, določene skupine pa so bolj ogrožene
Onesnažen zrak predstavlja največje okoljsko tveganje za zdravje v Evropi in vsakdo je dovzeten za njegove učinke. Stopnja ranljivosti ljudi je izven posameznikovega nadzora in se spreminja glede na starost, zdravstveno stanje, socialno-ekonomski status ter kraj bivanja, študija ali dela. Najbolj ogrožene skupine vključujejo starejše, že bolne, nosečnice, otroke in osebe, ki se soočajo z zdravstvenimi neenakostmi.
V zadnjih letih nova dejstva kažejo, zakaj so otroci še posebej ogroženi. Izpostavljenost onesnaženosti zraka lahko ne le poveča tveganje, da otrok zboli za astmo, in število ter resnost astmatičnih napadov, temveč lahko vpliva tudi na učne sposobnosti otroka, prav tako pa tudi na razvoj srca, možganov in živčnega sistema otroka. Tudi še nerojeni otroci so lahko prizadeti: otrok nosečnice, ki diha onesnažen zrak, se lahko rodi prezgodaj ali z manjšo porodno težo, kar poveča tveganje za bolezni tudi desetletja pozneje.
Standardi kakovosti zraka EU, ki bi temeljili na znanstvenih dognanjih, lahko poskrbijo za bolj zdrav in kakovosten zrak
Trenutna revizija standardov EU za čist zrak je neponovljiva priložnost za EU, da postane pionirka čistega zraka v regiji in mednarodno, kar lahko privede do pomembnega izboljšanja zdravja ljudi in preprečevanja bolezni, vključno z zmanjšanjem števila rakavih obolenj, srčnih in pljučnih bolezni ipd. Okrepljena prizadevanja za čist zrak bodo tudi pomagala pri blaženju podnebnih sprememb in EU podprla pri doseganju svojih podnebnih ciljev.
To pa lahko dosežemo le z uvedbo zavezujočih standardov čistega zraka EU (Ambient Air Quality Directive), ki so v celoti usklajeni s smernicami SZO in najnovejšimi znanstvenimi odkritji ter tako zagotavljajo najboljši okvir zaščite za naše zdravje.
Pri tem lahko pomaga tudi vsak izmed nas – pridružite se nam in podpišite peticijo na povezavi.
