Inštitut za zdravje in okolje
Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana
Kontaktirajte nas
Na konferenci Urban Future 2026: Kako mesta postajajo pravičnejša, trajnostnejša in pametnejša
Konferenca Urban Future, ki je konec marca 2026 potekala v Ljubljani, je ponovno potrdila, da so sodobni urbani izzivi neločljivo povezani s socialno pravičnostjo, podnebnimi cilji in načinom, kako mesta komunicirajo s prebivalci. Predstavnici Inštituta za zdravje in okolje sta se udeležili dveh dni intenzivnih predavanj, delavnic in razprav, ki so ponudile poglobljen vpogled v aktualne trende, praktična orodja in konkretne primere, ki mestom pomagajo prehajati od strateških ciljev k dejanskim spremembam v prostoru in vsakdanjem življenju ljudi. Konferenca je bila priložnost za mreženje, izmenjavo izkušenj in pridobitev konkretnih orodij, ki jih lahko apliciramo tudi na slovensko okolje in delo Koalicije za trajnostno prometno politiko (KTPP).
Konferenca Urban Future je potekala 25. in 26. marca 2026 v Ljubljani. Gre za eno vodilnih mednarodnih konferenc o prihodnosti mest, na kateri se vsako leto zberejo strokovnjaki, urbanisti, odločevalci, raziskovalci, aktivisti in drugi deležniki s področja urbane mobilnosti, podnebnih ukrepov in trajnostnega razvoja iz vsega sveta.
Dogodka sta se udeležili tudi strokovni sodelavki Inštituta za zdravje in okolje, njuna udeležba pa je bila pomembna predvsem z vidika krepitve znanj in povezav, ki prispevajo k uveljavljanju trajnostne mobilnosti in celostnih prometnih politik v Sloveniji ter v okviru KTPP. Takšni dogodki omogočajo neposreden stik z mednarodnimi praksami, kritično refleksijo lastnih pristopov ter prenos preverjenih rešitev v lokalni kontekst.
Celoten program je bil vsebinsko osredotočen na vprašanje, kako mesta danes dejansko delujejo, komu so prilagojena in kako jih lahko načrtujemo ter upravljamo tako, da bodo bolj pravična, odporna in prijazna do ljudi. V ospredju so bili tako fizični vidiki prostora kot tudi nevidne plasti, ki vplivajo na vedenje prebivalcev, sprejemanje odločitev in uspešnost sprememb. V bogatem programu smo se osredotočili na predavanja in delavnice s področja regenerativnega razvoja mest, pravične mobilnosti, vključujočega načrtovanja javnega prostora ter učinkovitega komuniciranja podnebnih in družbenih sprememb, tudi s pomočjo umetne inteligence. V nadaljevanju pa izpostavljamo tri najbolj zanimive prakse.
Podnebna in mobilnostna pravičnost
Delavnica Mobility Justice – From big words to real action je bila ena najpraktičnejših točk celotnega programa. Izhodišče je bilo preprosto in brutalno iskreno: Kdo se lahko po mestu svobodno giblje, kdo se ob tem počuti varno in kdo ne?
Projekt JUST STREETS je ponudil vpogled v to, kako se mobilnost srečuje z vprašanji socialne pravičnosti. Delavnica je bila zasnovana kot izmenjava izkušenj, udeleženci pa smo se seznanili s konkretnimi orodji (toolboxi), ki jih različna evropska mesta že uspešno uporabljajo:
- Walk It – pobuda za trajnostno mobilnost, ki jo vodijo sami občani v majhnem romunskem mestu in ki dokazuje, da za spremembe ne potrebujemo velikega proračuna, le angažirane skupnosti;
- Pristopi h komuniciranju podnebne in mobilnostne pravičnosti (climate justice, mobility justice) in trajnosti (sustainability) za različne ciljne skupine – široka javnost ima za razliko od strokovne javnosti do tovrstnih pojmov pogosto odpor, zato najbolj učinkovita metoda komuniciranja izhaja iz razumevanja specifičnih problemov lokalne skupnosti;
- Metode učinkovitega mapiranja deležnikov pri uvajanju ukrepov;
- Načini za vzpostavitev varnih poti za šolarje.
Vsa omenjena orodja so neposredno prenosljiva v slovenski kontekst, zlasti pri delu z občinami, ki se soočajo z nasprotovanjem pri uvajanju pešpoti, kolesarske infrastrukture ali umirjanju prometa.
Ključno spoznanje: mobilnostna infrastruktura ni nevtralna. Šele ko razumemo, kdo jo uporablja in kdo ne, lahko oblikujemo rešitve, ki dejansko delujejo za vse. Pri zagovorniškem delu se moramo vedno vprašati, za koga zagovarjamo spremembo in kdo bo od nje imel koristi.
Umetna inteligenca v službi sprememb
Predavanje AI for Impact Communication je pokazalo, kako lahko umetno inteligenco uporabljamo kot strateškega sodelavca pri kompleksnih projektih, ne zgolj kot orodje za posamezne naloge.
Anja Floetenmeyer-Woltmann, strateška svetovalka iz Nemčije, je predstavila, kako je z majhno ekipo in minimalnim proračunom (675 EUR letno za AI orodja) izpeljala največjo nemško turnejo o prehodu na toplotne črpalke – 25 dogodkov v 25 mestih in več kot 6.600 udeležencev. Ključno načelo pri delu z jezikovnimi modeli je *context first, task second* – UI ne naprošamo le za naloge, ampak mu najprej damo kontekst (kdo sem, kaj želim doseči, za koga, zakaj, kaj že imam in kaj mi manjka). Predstavila je tudi konkreten predlog navodil za učinkovito delo z UI, ki ga je mogoče neposredno aplicirati na komunikacijo v organizacijah javnega interesa.
Edgar Linscheid je prikazal, kako z generativno umetno inteligenco pretvoriti dolgočasna numerična sporočila v privlačne vizualne zgodbe, pri čemer je opozoril na okoljski odtis tovrstnih orodij in tri zlata pravila dela z generativno UI. Lior Steinberg iz organizacije Humankind je predstavil aplikacijo, ki v realnem času vizualizira besede in asociacije, ki jih imajo občani ob pogledu na ulico. Aplikacija tako predstavlja dragoceno orodje za participatorno urbanistično načrtovanje.
Urbani aktivizem: Od zanemarjenih površin do skupnostnih vrtov
V panelu Annoying Politicians – No progress without friction! je Emma Cutting, ustanoviteljica Heartscapes Inc, predstavila kampanjo BEE Gardens in svojo dolgoletno borbo z lokalnimi oblastmi v Melbournu pri oživljanju zapuščenih urbanih površin v vitalne zelene prostore, ki služijo skupnosti. Na konkretnem primeru je pokazala, da spremembe pogosto zahtevajo trenja z oblastmi, pri čemer so ključni vztrajnost, pozitivna kampanja, premišljeni in utemeljeni zahtevki ter sposobnost, da zagovorniki sprememb ohranijo fokus in integriteto kljub odporu sistema. Njena izkušnja jasno sporoča, da brez pritiska, strateškega komuniciranja in civilne drznosti v mestih redko pride do resničnega napredka.
Več informacij o konferenci in programu najdete na spletni strani https://urban-future.org/.
Udeležbo na dogodku je omogočila Koalicija za trajnostno prometno politiko (KTPP).
