{"id":3352,"date":"2022-12-15T11:10:00","date_gmt":"2022-12-15T10:10:00","guid":{"rendered":"https:\/\/izo.si\/?p=3352"},"modified":"2022-12-22T11:22:58","modified_gmt":"2022-12-22T10:22:58","slug":"smernice-za-zmanjsevanje-izpostavljenosti-onesnazevalom-iz-prometa-v-vrtcih-solah-in-njihovi-okolici","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/izo.si\/en\/smernice-za-zmanjsevanje-izpostavljenosti-onesnazevalom-iz-prometa-v-vrtcih-solah-in-njihovi-okolici\/","title":{"rendered":"Smernice za zmanj\u0161evanje izpostavljenosti onesna\u017eevalom iz prometa v vrtcih, \u0161olah in njihovi okolici"},"content":{"rendered":"

Onesna\u017eenost zraka zaradi prometa je resen problem tudi pri nas. Otroci kot ranljiva skupina so onesna\u017eevalom iz prometa izpostavljeni tudi v \u010dasu prihoda, bivanja in odhoda iz \u0161ole. V ta namen predstavljamo Smernice za zmanj\u0161evanje izpostavljenosti onesna\u017eevalom iz prometa v vrtcih, \u0161olah in njihovi okolici.<\/a><\/p>\n\n\n\n

Gre za prevod angle\u0161ke razli\u010dice, ki so jo oblikovali strokovnjaki z Univerze v Surreyju v Zdru\u017eenem kraljestvu. In\u0161titut za zdravje in okolje je skupaj z organizacijo Focus<\/a> and Katedro za javno zdravje Medicinske fakultete v Ljubljani<\/a> smernice prilagodil za slovenski prostor. V Sloveniji je bilo opravljenih zelo malo \u0161tudij, ki obravnavajo povezavo med onesna\u017eenostjo zraka (zaradi prometa) in zdravstvenimi te\u017eavami prebivalstva.<\/p>\n\n\n\n

Po dostopnih podatkih avtorji raziskav ugotavljajo, da je izpostavljenost otrok in mladostnikov onesna\u017eenemu zraku povezana s pomanjkanjem koncentracije, bronhitisom, zaostankom v razvoju plju\u010d ter pove\u010danim tveganjem za kroni\u010dne bolezni, vklju\u010dno z astmo  in drugimi boleznimi dihal. <\/strong>Otroci so zaradi \u0161e ne popolnoma razvite kapacitete plju\u010d, plitvej\u0161ega dihanja ter visoke telesne aktivnosti ter hitrosti dihanja bolj ob\u010dutljivi na izpostavljenost onesna\u017eenemu zraku kot odrasli. Obenem pa se \u0161tevilne \u0161ole oz. vrtci zaradi la\u017eje dostopnosti nahajajo v bli\u017eini glavnih cest, s katerih emisije vozil zlahka prodrejo v \u0161olske prostore, vklju\u010dno z u\u010dilnicami. Izpostavljenost onesna\u017eenemu zraku \u0161kodi tudi razvoju plju\u010d v prenatalnem obdobju [1].<\/p>\n\n\n\n

Raziskave pri nas<\/h3>\n\n\n\n

Na obmo\u010dju Srednje Evrope so raziskovalci v okviru mednarodnega projekta \u00bbTransnational Adaption Actions for Integrated Indoor Air Quality Management (InAirQ)\u00ab z uporabo mednarodnega vpra\u0161alnika ocenjevali povezanost med kakovostjo zraka v \u0161olskem okolju in pogostostjo bolezni dihal oziroma alergijskih bolezni dihal v zadnjih 12-ih mesecih pri opazovanih otrocih. Vpra\u0161alnik so izpolnili star\u0161i otrok. V projekt je bila vklju\u010dena tudi Slovenija, in sicer 12 osnovnih \u0161ol iz ljubljanske zdravstvene regije. Rezultati raziskave so pokazali povezanost med vplivom lokacije \u0161ole in pogostost bolezni dihal pri opazovani populacijski skupini <\/strong>[2].<\/p>\n\n\n\n

Z uporabo avtomobilov za prevoz otrok v \u0161olo oz. vrtec in domov se pove\u010dujejo \u017eari\u0161\u010da onesna\u017eenja v \u0161olskih prostorih in v okolici \u0161ole. Glede na raziskave projekta Trajnostna mobilnost v vrtcih in O\u0160<\/a><\/strong> (2018\u20132021), je dele\u017e otrok v Sloveniji, ki jih pripeljejo z avtomobilom, za vrtce vi\u0161ji od 60 %, za \u0161ole pa vi\u0161ji od 30 %. Izpostavljenost otrok onesna\u017eenemu zraku tako v \u0161olskih prostorih kot v njihovi bli\u017eini se lahko po nepotrebnem pove\u010da zaradi prostega teka motorjev (mirujo\u010dih vozil s pri\u017eganimi motorji) ter pospe\u0161evanja oz. zaviranja vozil v \u010dasu prihoda in odhoda otrok in mladostnikov v vrtec\/\u0161olo.<\/p>\n\n\n\n

Ukrepanje<\/h3>\n\n\n\n

Naju\u010dinkovitej\u0161a re\u0161itev je sistem aktivnega nadzora \u2013 zmanj\u0161anje emisij plinov in delcev pri viru, a je za zmanj\u0161anje koncentracij onesna\u017eeval in izpostavljenosti emisijam v vrtcih, \u0161olah in v njihovi bli\u017eini mogo\u010de uporabiti tudi druge dokazano uspe\u0161ne strategije. Vendar pa je za dejanske spremembe v praksi potreben celosten pristop tistih, ki neposredno vplivajo na onesna\u017eevanje, in\/ali tistih, ki so mu izpostavljeni. Da bi bila strategija zmanj\u0161anja izpostavljenosti uspe\u0161na, so potrebni ve\u010dplastni ukrepi, usmerjeni v vrtce in \u0161ole ter lokalno skupnost.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V tem dokumentu so povzete najbolj\u0161e prakse na podro\u010dju zmanj\u0161evanja izpostavljenosti onesna\u017eenemu zraku v \u0161olah in v njihovi okolici. Priporo\u010dila temeljijo na zadnjih znanstvenih dokazih in se zato lahko spreminjajo v skladu s temeljnimi ugotovitvami. Dokument je edinstven v svojem skupinsko zasnovanem in oblikovanem prakti\u010dnem pristopu ter naslavlja klju\u010dne ciljne skupine (otroke in mladostnike, predstavnike \u0161ol vrtcev ter skupnost). Naslanja se na pomembne raziskave in pregledne \u0161tudije.<\/p>\n\n\n\n

Ve\u010dina priporo\u010dil v teh smernicah se nana\u0161a na bla\u017eenje posledic zaradi izpostavljenosti delcem PM2,5<\/sub>, ki sodijo med onesna\u017eevala zraka s pomembnim vplivom na zdravje ljudi. Vendar lahko splo\u0161na sporo\u010dila smernic veljajo tudi za druga \u0161kodljiva onesna\u017eevala, kot so du\u0161ikovi (di)oksidi.<\/p>\n\n\n\n

Smernice se osredoto\u010dajo na konkretno problematiko prihoda in odhoda otrok in mladostnikov ter na prometne zastoje okoli \u0161ol oz. vrtcev. Predstavlja splo\u0161na in ciljna priporo\u010dila za tri opazovane skupine (otroke in mladostnike, \u0161ole oz. vrtce ter lokalne skupnosti).<\/p>\n\n\n\n

Glavna priporo\u010dila<\/strong><\/h3>\n\n\n\n