{"id":3311,"date":"2022-09-15T14:07:38","date_gmt":"2022-09-15T12:07:38","guid":{"rendered":"https:\/\/izo.si\/?p=3311"},"modified":"2023-12-07T10:21:54","modified_gmt":"2023-12-07T09:21:54","slug":"szj-onesnazenost-zraka-zaradi-prometa-visoka-merilnih-mest-pa-premalo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/izo.si\/en\/szj-onesnazenost-zraka-zaradi-prometa-visoka-merilnih-mest-pa-premalo\/","title":{"rendered":"SZJ: Onesna\u017eenost zraka zaradi prometa visoka, merilnih mest pa premalo"},"content":{"rendered":"

V Focusu ter In\u0161titutu za zdravje in okolje smo na \u0161tirih \u201cproblemati\u010dnih\u201d lokacijah nadaljevali meritve koncentracij du\u0161ikovega dioksida (NO2<\/sub>) v okviru kampanje Pozor: Tukaj je dihanje nevarno!<\/em>, ki so bile opravljene na 156 lokacijah v februarju 2021.<\/a> Meritve, ki so potekale na \u0161tirih lokacijah s precej natan\u010dnimi difuzivnimi vzor\u010devalniki (5 % odstopanja) vsak mesec od aprila 2021 do marca 2022, so pokazale previsoke koncentracije tega zdravju zelo \u0161kodljivega plina, ki izvira predvsem iz dizelskih vozil. Meritve so vedno potekale od 1. do 22. dne v mesecu (torej 3 tedne vsakega meseca). Meritve so bile izvedene na lokacijah: Drenikova pri GIB-u, \u0160martinska cesta pred podvozom pri Ortobaru, pred kri\u017ei\u0161\u010dem Bleiweisova-Tr\u017ea\u0161ka ter blizu uradne merilne postaje na Vo\u0161njakovi ulici (plo\u010dnik ob Tivolski cesti).<\/p>\n\n\n\n

Graf 1: Celoletne meritve koncentracij NO2<\/sub> (\u00b5g\/m3<\/sup>) na 4 izbranih lokacijah v Ljubljani, april 2021\u2013marec 2022<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

V ve\u010d kot polovici primerov so bile izmerjene vrednosti vi\u0161je od zakonsko dolo\u010dene letne mejne koncentracije (40 \u00b5g\/m3). Vse izmerjene vrednosti presegajo priporo\u010deno zgornjo mejo Svetovne zdravstvene organizacije \u2013 10 \u00b5g\/m3, ki je \u017ee zdravju \u0161kodljiva. Na vseh \u0161tirih lokacijah so bile vrednosti ve\u010dinoma vi\u0161je od vrednosti na uradni merilni postaji na Vo\u0161njakovi.<\/p>\n\n\n\n

Lokacija z najvi\u0161jimi vrednostmi koncentracij NO2<\/sub> ostaja lokacija na \u0160martinski cesti (pri Ortobaru). Koncentracije so bile na vseh lokacijah nekoliko ni\u017eje spomladi in poleti (na \u0160martinski je bila visoka tudi julijska vrednost) ter nekoliko vi\u0161je septembra in pozimi, kar je skladno z vplivi vremena. Izraziti vi\u0161ek na vseh lokacijah je bilo zaznati v septembru 2021, ni\u017eek pa oktobra ter novembra. Glede na fizikalne zna\u010dilnosti NO2<\/sub>, lokalno u\u010dinkovanje onesna\u017eevala in vremenske zna\u010dilnosti v \u010dasu meritev vremenske razmere niso bile poglaviten dejavnik vi\u0161jih koncentracij onesna\u017eevala, ampak je bil verjetno pomembnej\u0161i dejavnik onesna\u017eenja vpliv koli\u010dine prometa ob razli\u010dnih protikoronskih ukrepih. <\/p>\n\n\n\n

Kako morajo ukrepati mesta, dr\u017eave?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Rezultati meritev (tudi v drugih dr\u017eavah)<\/a> ka\u017eejo, da uradne merilne postaje niso name\u0161\u010dene na mestih, kjer je onesna\u017eenost zraka najslab\u0161a. Zato je treba pregledati in raz\u0161iriti mre\u017eo merilnih mest. Prenovljena evropska Direktiva o kakovosti zunanjega zraka bi morala od dr\u017eav in mest zahtevati bolj raz\u0161irjeno mre\u017eo merilnih postaj in hkrati vklju\u010diti meritve z zelo natan\u010dnim difuzivnimi vzor\u010devalniki, ki so majhen stro\u0161ek, a dobra dopolnitev merilnih postaj.<\/p>\n\n\n\n

Kak\u0161ni bi morali biti ukrepi na podro\u010dju prometa? <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Mesta morajo zmanj\u0161ati motorno prometno aktivnost. Neodvisna raziskovalna skupina CE Delft je v \u0161tudiji \u201cAir pollution and transport policies at city level\u201d<\/a> analizirala u\u010dinkovitost ukrepov. Ukrepi so razvr\u0161\u010deni po \u0161tevilnih kriterijih od ekonomskih vidikov implementacije in koristi izvajanja ukrepov do primernosti mest za dolo\u010deno implementacijo posameznega ukrepa.<\/p>\n\n\n\n

Kak\u0161ni so multiplikativni u\u010dinki aktivne mobilnosti?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Aktivne oblike mobilnosti lahko bistveno zmanj\u0161ajo onesna\u017eevanje zraka in emisije toplogrednih plinov. Z zmanj\u0161anjem odvisnosti od osebnega motornega prometa aktivna mobilnost izbolj\u0161uje kakovost zraka in prispeva k bla\u017eitvi podnebnih sprememb. Aktivna mobilnost pozitivno vpliva tudi na javno zdravje. Redna telesna dejavnost, povezana z aktivnim prevozom na delo, zmanj\u0161uje tveganje za kroni\u010dne bolezni, kot so bolezni srca in o\u017eilja, sladkorna bolezen in bolezni dihal. Prav tako izbolj\u0161uje du\u0161evno zdravje. Raziskave poudarjajo tudi potencialne gospodarske koristi aktivnega na\u010dina osebnega prevoza, vklju\u010dno z ni\u017ejimi stro\u0161ki zdravstvenega varstva zaradi bolj\u0161ega javnega zdravja in ustvarjanja zelenih delovnih mest.<\/p>\n\n\n\n

Meritve komentirata predstavnika obeh partnerskih organizacij:<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Marjeta Ben\u010dina, Focus:<\/strong> \u201cNa podlagi merilne kampanje smo javnosti predstavili, kako problemati\u010dna je kakovost zraka skozi leto na lokacijah, kjer ni uradnih meritev. Zato menimo, da je pomembno raz\u0161iriti mre\u017eo merilnih mest, kar se da narediti na relativno stro\u0161kovno u\u010dinkovit na\u010din. Slednje smo pokazali tudi pri na\u0161ih meritvah. Samo z doslednim spremljanjem onesna\u017eenosti lahko u\u010dinkoviteje izvajamo politike za bolj\u0161o kakovost zraka, hkrati pa bolj za\u0161\u010ditimo ranljivej\u0161e skupine prebivalstva.\u201d<\/em><\/p>\n\n\n\n

Toma\u017e Gorenc, IZO:<\/strong> \u201cHkrati mineva eno leto od objave novih in posodobljenih smernic za kakovost zraka, ki jih je Svetovna zdravstvena organizacija objavila na podlagi obse\u017ene analize epidemiolo\u0161kih dokazov o u\u010dinkovanju dolo\u010denih onesna\u017eeval na zdravje in dobro po\u010dutje. Klju\u010dno je, da na ravni vseh dr\u017eav EU \u010dim prej posodobimo zakonodajo tako, da bo v skladu z omenjenimi smernicami, hkrati pa za\u010dnemo \u0161e dosledneje izvajati ukrepe, ki pripomorejo k bolj\u0161i kakovosti zraka ter posledi\u010dno bolj\u0161emu zdravju prebivalcev. \u017divimo v \u010dasu energetske krize, v kateri se vedno bolj zavedamo pomena decentraliziranih in brezoglji\u010dnih virov energije.<\/em>\u201d<\/p>\n\n\n\n

Povezave:<\/p>\n\n\n\n