{"id":2581,"date":"2021-12-31T10:45:58","date_gmt":"2021-12-31T09:45:58","guid":{"rendered":"https:\/\/izo.si\/?p=2581"},"modified":"2021-12-31T11:09:44","modified_gmt":"2021-12-31T10:09:44","slug":"pogled-nazaj","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/izo.si\/en\/pogled-nazaj\/","title":{"rendered":"Pogled nazaj: male in velike zmage ter vse vmes"},"content":{"rendered":"

Ob koncu leta se radi ozremo nazaj in premislimo, kaj vse smo v letu, ki se poslavlja, naredili, kaj smo dosegli, \u010desa smo se veselili … In kaj \u017eelimo v prihajajo\u010dem letu nadgraditi, spremeniti, izbolj\u0161ati.<\/p>\n\n\n\n

In ravno temu je namenjen ta \u010dlanek \u2013 nostalgi\u010dnemu popotovanju skozi leto 2021 in veselju ob prihodu novega, za katerega nam ne bo manjkalo projektov in idej. Upamo, da nam bo leto 2022 prineslo \u010dim ve\u010d zdravja, tako za nas kot tudi za na\u0161 planet!<\/p>\n\n\n\n

\u010ce se zdravje ljudi in okolja tudi na va\u0161em seznamu uvr\u0161\u010da visoko, vas vabimo, da letos 1 % svoje dohodnine<\/a> namenite na\u0161i organizaciji, za kar imate \u010das samo \u0161e danes. Vas ni\u010d ne stane, nam pa pomeni ogromno!<\/p>\n\n\n\n

Pa prevrtimo \u010das nazaj do januarja 2021:<\/p>\n\n\n\n

JANUAR<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Novo leto 2021 smo za\u010deli z okoljskimi novoletnimi zaobljubami. Zavezali smo se k izogibanju hrani nerastlinskega izvora, k ve\u010dji uporabi javnega prevoza ali kolesa, doslednemu recikliranju, pametnemu ravnanju s stvarmi in \u010dim manj\u0161i porabi plastike za enkratno uporabo. K temu smo pozvali tudi vse svoje sledilce in obljubili, da jim bomo z objavami vse leto pomagali pri sledenju zaobljubam.<\/p>\n\n\n\n

Mesec smo nadaljevali z ozave\u0161\u010danjem o pomembnosti \u010distega zraka za vse ter izvedbo meritev NO2<\/sub> v razli\u010dnih delih Ljubljane. V sporo\u010dilu za javnost smo predstavili zdravstvene stro\u0161ke, ki so posledica onesna\u017eenja zraka v evropskih mestih, 31. januarja pa opozorili na svetovni dan brez cigarete in \u0161kodljivost kajenja tako za na\u0161e zdravje kot tudi na\u0161 planet.<\/p>\n\n\n\n

FEBRUAR<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Februarja smo izvedli dva webinarja v okviru na\u0161ega projekta Sustainaware<\/a>, ki je del Evropske pobude za podnebje (EUKI).<\/p>\n\n\n\n

Na prvem webinarju smo govorili o pri\u010dakovanjih, povezanih s podnebnimi ukrepi v prihajajo\u010dem desetletju, na drugem pa se nam je pridru\u017eila ter z nami svoje znanje delila soprejemnica Nobelove nagrade za mir in klimatologinja dr. Lu\u010dka Kajfe\u017e Bogataj.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Prav tako smo ob svetovnem dnevu raka, ki ga obele\u017eujemo 4. februarja, opozarjali na nujnost na\u010drtov za zmanj\u0161anje okoljskega onesna\u017eevanja.<\/p>\n\n\n\n

22. februarja smo z dru\u0161tvom Focus na 156 lokacijah v Ljubljani zaklju\u010dili z meritvami zdravju \u0161kodljivega NO2<\/sub> v zraku ter vzorce poslali na analizo v \u0160vico.<\/p>\n\n\n\n

MAREC<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Tudi marec je bil pester, saj smo nadaljevali z webinarji v sklopu projekta Sustainaware, tokrat na temo energetske ozave\u0161\u010denosti ter izobra\u017eevalnih orodij in podnebnih ukrepov.<\/p>\n\n\n\n

Z dru\u0161tvom Focus ter Kariernim centrom Univerze na Primorskem smo organizirali proaktivno kavarno Our food, our future, na kateri smo delili mnenja in izku\u0161nje o povezavi med podnebnimi spremembami, eti\u010dno proizvodnjo in potro\u0161njo hrane ter tem, kaj dobrega lahko v tej smeri naredimo sami.<\/p>\n\n\n\n

30. marca 2021 smo predstavili slovensko razli\u010dico kalkulatorja ekolo\u0161kega odtisa. Ekolo\u0161ki odtis<\/a>\u00a0meri naravne vire in ekosistemske storitve, ki jih \u010dlovek uporablja, ter jih primerja z njihovo biolo\u0161ko zmogljivostjo obnavljanja. Velja za enega najbolj celostnih kazalnikov trajnosti, ki nam pove, koliko \u010dlovek pritiska na okolje.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

APRIL<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n\n

V aprilu smo pozivali k zaostritvi preblage alkoholne politike<\/a>, ki bi morala biti \u0161e posebej med epidemijo med pomembnej\u0161imi prioritetami dr\u017eave, saj alkohol poleg covida-19 vpliva tudi na druge pomembne javnozdravstvene probleme.<\/p>\n\n\n\n

22. aprila smo obele\u017eevali svetovni dan Zemlje, ki je namenjen ozave\u0161\u010danju o edinstvenosti na\u0161ega planeta in tudi problematiki njegovega iz\u010drpavanja. Slednje zelo zgovorno nakazuje tudi datum 30. april, ko Slovenija \u017ee dose\u017ee svoj dan ekolo\u0161kega dolga.<\/p>\n\n\n\n

Posledi\u010dno moramo na dan Zemlje \u0161e posebej premisliti, kaj lahko izbolj\u0161amo v odnosu do svojega planeta v praksi. Ob tem pomembnem dnevu smo v sklopu projekta Sustainaware objavili publikacijo \u00bbWTF so podnebne spremembe?<\/a>\u00ab. Namenjena je u\u010diteljem, mladinskim delavcem in mladim, ki bodo zaradi podnebne krize najbolj prizadeti, ter seveda tudi posameznikom, ki jih tema zanima.<\/p>\n\n\n\n

30. aprila smo torej obele\u017eili dan ekolo\u0161kega dolga za Slovenijo, ob katerem je Toma\u017e Gorenc, direktor In\u0161tituta za zdravje in okolje, poudaril: “Skrb vzbujajo\u010d je sam trend, da je omenjeni dan ekolo\u0161kega dolga vsako leto bli\u017eje svetovnemu dnevu Zemlje. Kaj hitro se lahko zgodi, da bomo oba jubileja \u00bbpraznovali\u00ab na isti dan. To pa potrjuje sporo\u010dilnost, da z na\u0161im planetom ne ravnamo tako, kot bi morali<\/em>.”<\/p>\n\n\n\n

MAJ<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Maja smo z Urbanisti\u010dnim in\u0161titutom Republike Slovenije v okviru projekta Partnerstvo za okolje in zdravje<\/a> organizirali webinar Vidiki kakovosti zelenih povr\u0161in za mlade, na katerem smo govorili o pristopih na\u010drtovanja zelenih povr\u0161in in mo\u017enostih njihove uporabe.<\/p>\n\n\n\n

Predstavili smo tudi rezultate meritev NO2<\/sub>, ki smo jih v sklopu kampanje POZOR: tukaj je dihanje nevarno opravili februarja na 156 lokacijah po Ljubljani:<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Ob svetovnem dnevu brez tobaka smo pozivali k opu\u0161\u010danju kajenja, ki nima negativnega vpliva “samo” na na\u0161e zdravje, temve\u010d tudi na okolje. Pridelava tobaka namre\u010d povzro\u010da 5 % svetovne deforestacije in poskrbi za 1,69 milijarde nevarnih odpadkov na leto.<\/p>\n\n\n\n

JUNIJ, JULIJ IN AVGUST<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Junija smo nadaljevali s sodelovanjem v kampanji ob referendumu zakona o vodah ter delili informacije o pred\u010dasnem glasovanju, glasovanju iz tujine ter sami pomembnosti za\u0161\u010dite pravice do vode.<\/p>\n\n\n\n

Za\u010deli smo tudi s projektom ZeroCO2MED, v okviru katerega s partnerji UVIC,\u00a0WWF Mediterranean in CENER21 razvijamo orodje ter metodologijo za izra\u010dun oglji\u010dnega odtisa, ki bi ga lahko uporabljali tudi drugi projekti Interreg MED.<\/p>\n\n\n\n

29. julija smo obele\u017eevali svetovni dan ekolo\u0161kega dolga, ki zaznamuje dan, ko \u010dlove\u0161ke potrebe po naravnih virih in ekosistemskih storitvah svetovno prese\u017eejo obnavljanje omenjenih virov.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Med poletjem smo bili pri\u010da tudi \u0161tevilnim naravnim nesre\u010dam, kot so poplave v Zahodni Evropi in na Kitajskem ali vro\u010dinski valovi, ki so posledica podnebnih sprememb. Na to temo smo pripravili razli\u010dne objave tako v sklopu dneva ekolo\u0161kega dolga kot tudi v kasnej\u0161ih tednih.<\/p>\n\n\n\n

SEPTEMBER<\/strong><\/p>\n\n\n\n

7. septembra smo ob svetovnem dnevu \u010distega zraka opozarjali na povezavo med \u010distim zrakom in vplivom na na\u0161e zdravje. Onesna\u017een zrak namre\u010d vsako leto povzro\u010di do 7 milijonov prezgodnjih smrti po svetu, v Evropski uniji pa do pribli\u017eno 400.000 \u2013 od tega samo pri nas kar 1700.<\/p>\n\n\n\n

V povezavi s tem smo 22. septembra slavili prav posebno zmago za na\u0161e okolje, saj je Svetovna zdravstvena organizacija prvi\u010d po letu 2005 izdala nove smernice kakovosti zraka, ki potrjujejo, da lahko \u017ee manj\u0161e onesna\u017eenje zraka resno ogro\u017ea na\u0161e zdravje. V sporo\u010dilu za javnost<\/a> smo odlo\u010devalce na mednarodni, nacionalni in lokalni ravni pozvali, da izvedejo korenite ukrepe za zmanj\u0161anje \u0161kodljivih izpustov ter s tem naslovijo dva problema hkrati: onesna\u017eenost zraka in podnebno krizo. Z doseganjem novih smernic bi lahko namre\u010d izbolj\u0161ali zdravje ljudi ter hkrati bla\u017eili podnebne spremembe.<\/p>\n\n\n\n