{"id":2405,"date":"2021-09-22T14:45:00","date_gmt":"2021-09-22T12:45:00","guid":{"rendered":"https:\/\/izo.si\/?p=2405"},"modified":"2021-10-08T15:41:14","modified_gmt":"2021-10-08T13:41:14","slug":"sporocilo-za-javnost-szo-z-novimi-smernicami-potrjuje-ze-manjse-onesnazenje-zraka-lahko-ogroza-nase-zdravje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/izo.si\/en\/sporocilo-za-javnost-szo-z-novimi-smernicami-potrjuje-ze-manjse-onesnazenje-zraka-lahko-ogroza-nase-zdravje\/","title":{"rendered":"Sporo\u010dilo za javnost: SZO z novimi smernicami potrjuje \u2013 \u017ee manj\u0161e onesna\u017eenje zraka lahko ogro\u017ea na\u0161e zdravje"},"content":{"rendered":"

Ljubljana, 22. september 2021 \u2013 Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je objavila posodobljene smernice in priporo\u010dila kakovosti zraka (ang. Global Air Quality Guidelines), iz katerih sledi, da imajo onesna\u017eevala v zraku \u0161kodljiv vpliv na zdravje \u017ee pri ni\u017ejih koncentracijah, kot so predpisane v obstoje\u010di zakonodaji. V In\u0161titutu za zdravje in okolje, Focus, dru\u0161tvu za sonaraven razvoj, ter na Katedri za javno zdravje Medicinske fakultete v Ljubljani pozdravljamo nove smernice SZO, saj za za\u0161\u010dito zdravja prebivalstva priporo\u010dajo veliko stro\u017eja merila in potrjujejo potrebo po znatnem zmanj\u0161anju onesna\u017eenosti zraka v mestih. Poziv gre k odlo\u010devalcem na mednarodni, nacionalni in lokalni ravni, da izvedejo korenite ukrepe za zmanj\u0161anje \u0161kodljivih izpustov ter s tem naslovijo dva problema hkrati: onesna\u017eenost zraka in podnebno krizo.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Od zadnje globalne posodobitve smernic in priporo\u010dil SZO leta 2005 je bilo zaznati nara\u0161\u010danje znanstvenih dokazov, ki ocenjujejo povezanost med onesna\u017eenostjo zraka in \u0161tevilnimi negativnimi zdravstvenimi izidi. Posledi\u010dno je SZO po sistemati\u010dnem pregledu zbranih dokazov pri\u010dakovano prilagodila skoraj vse ravni klju\u010dnih onesna\u017eeval zunanjega zraka. Zni\u017eala je ravni za delce PM10<\/sub> in PM2,5<\/sub>, NO2<\/sub>, SO2<\/sub> in CO ter opozorila, da je preseganje novih smernic za kakovost zraka povezano z velikim tveganjem za zdravje. Hkrati pa bi njihovo spo\u0161tovanje lahko re\u0161ilo na milijone \u017eivljenj.<\/p>\n\n\n\n

Po podatkih SZO je onesna\u017een zrak drugi vodilni vzrok smrti zaradi kroni\u010dnih nenalezljivih bolezni, takoj za kajenjem tobaka. Nove znanstvene raziskave izpostavljajo predvsem ranljivost otrok, kajti zgodnja izpostavljenost onesna\u017eenemu zraku ima lahko do\u017eivljenjske zdravstvene posledice. <\/p>\n\n\n\n

SZO poro\u010da, da onesna\u017een zrak vsako leto povzro\u010di do 7 milijonov prezgodnjih smrti po svetu, v Evropski uniji pa do pribli\u017eno 400.000 \u2013 samo pri nas pa kar 1700.<\/p>\n\n\n\n

Ob tej prilo\u017enosti je Toma\u017e Gorenc<\/strong>, direktor In\u0161tituta za zdravje in okolje <\/strong>ter koordinator Partnerstva za okolje in zdravje<\/strong>, povedal: \u00bbObjava novih in bolj strogih smernic kakovosti zraka je pri\u010dakovana. Smernice so nastale na podlagi ve\u010d kot 500 preglednih \u0161tudij ter dajejo smernicam robustnost in gotovost pri koncentracijah \u0161kodljivosti onesna\u017eeval zraka na zdravje, \u0161e posebej pri ranljivej\u0161ih skupinah prebivalstva, kot so otroci, nose\u010dnice, nedono\u0161en\u010dki, starej\u0161i ljudje ter ljudje s pridru\u017eenimi boleznimi (npr. respiratorna obolenja). Za primer, eno tak\u0161nih onesna\u017eeval je <\/em>NO<\/em>2<\/sub><\/em>, ki smo ga letos merili ob prometnicah na ve\u010d kot 150 lokacijah v Ljubljani. Za omenjeno onesna\u017eevalo je SZO v novih smernicah postavila letno mejo 10 \u00b5g\/m<\/em>3<\/sup><\/em>, kar pomeni, da je \u017ee konstantna izpostavljenost relativno nizkim koncentracijam z vidika zdravja problemati\u010dna. Trenutna zakonska letna meja zna\u0161a 40 \u00b5g\/m<\/em>3<\/sup><\/em>, kar je z javnozdravstvenega in okoljskega vidika nesprejemljivo. Podobno velja tudi za ostala onesna\u017eevala, kot so delci (PM) in <\/em>ozon (<\/em>O<\/em>\u2083<\/em>),<\/em> za katere obstajajo mo\u010dni dokazi o negativnih zdravstvenih u\u010dinkih. Posledi\u010dno je na vrsti politika, da se odlo\u010di, kako bo ta priporo\u010dila upo\u0161tevala. V Partnerstvu za okolje in zdravje pozivamo, da slovenski odlo\u010devalci priporo\u010dila jemljejo resno ter jih pomagajo vklju\u010diti v nacionalno in evropsko zakonodajo s sprejetim evropskim na\u010drtom \u201cZero Pollution Action Plan\u201d.\u00ab<\/em><\/p>\n\n\n\n

Veljavna zakonodaja je namre\u010d rezultat zastarelega politi\u010dnega kompromisa, ki ne odra\u017ea najnovej\u0161ih znanstvenih izsledkov, ki jih upo\u0161tevajo objavljene smernice SZO. Javno zdravje in pravica do \u010distega okolja ne smeta biti predmeta politi\u010dnih dogovorov, temve\u010d je treba zakonodajo snovati na znanstvenih dokazih. Posledi\u010dno smo v Partnerstvu za okolje in zdravje ter delovni skupini okolje-zdravje Plana B za Slovenijo pripravili poziv ministrstvu za zdravje za aktivno vklju\u010ditev v postopke za \u010distej\u0161i zrak in podporo standardom kakovosti zraka v povezavi z zdravjem.<\/p>\n\n\n\n

Energetika in promet sta najve\u010dja vira onesna\u017eenosti zraka, pri \u010demer je pomembno izpostaviti, da z upo\u0161tevanjem bolj strogih standardov onesna\u017eeval zraka ne vplivamo blagodejno le na javno zdravje, temve\u010d tudi ni\u017eamo emisije toplogrednih plinov in bla\u017eimo podnebne spremembe. <\/p>\n\n\n\n

Marjeta Ben\u010dina<\/strong> iz okoljevarstvene organizacije Focus <\/strong>pojasnjuje: \u00bbUkrepi, ki pripomorejo k zni\u017eanju toplogrednih plinov, v ve\u010dini primerov zmanj\u0161ujejo tudi koncentracije onesna\u017eeval v zraku. Opu\u0161\u010danje rabe fosilnih goriv v prometu in energetiki ter omejitev (nepravilne) rabe biomase za energetske namene sta klju\u010dna pri zmanj\u0161evanju dru\u017ebenih stro\u0161kov zaradi onesna\u017eenosti zraka in podnebnih sprememb. Vemo, kateri so klju\u010dni ukrepi za izbolj\u0161anje zraka v mestih, a so po na\u0161ih ocenah odlo\u010devalci na vseh ravneh \u0161e vedno premalo pogumni pri njihovi izvedbi. V mislih imamo omejevanje osebnega motornega prometa v mestih (nizkoemisijske cone, parkirna politika), zmanj\u0161anje preto\u010dnosti za motorni promet, ni\u017eje hitrosti v mestih (30 km\/h), brezoglji\u010dno mestno logistiko, \u010dista vozila, spodbujanje aktivne mobilnosti in javnega potni\u0161kega prometa, pa tudi bolj\u0161i nadzor nad kurilnimi napravami in nad rabo biomase za namene ogrevanja ali v industriji. Da bomo vedeli, kak\u0161na je kakovost zraka v mestih, moramo raz\u0161iriti mre\u017eo merilnih mest, predvsem na obmo\u010dja, kjer pri\u010dakujemo najslab\u0161e rezultate.\u00ab<\/em><\/p>\n\n\n\n

Onesna\u017een zrak nima samo negativnih posledic na okolje in zdravje, temve\u010d se ka\u017ee tudi v velikih dru\u017ebenih stro\u0161kih. Z omejitvijo onesna\u017eujo\u010dega prometa t. i. nizkoemisijske cone v mestih bi lahko zmanj\u0161ali \u0161kodljive koncentracije delcev do 23 %, koncentracije du\u0161ikovih oksidov (NOx) v zraku pa za 36 %. S tem bi v evropskih mestih privar\u010devali do 130 milijonov evrov dru\u017ebenih stro\u0161kov na leto (bolni\u0161ke odsotnosti, slaba kakovost bivanja, \u010dakalne vrste v zdravstvu).<\/p>\n\n\n\n

Dr. Andreja Kukec,<\/strong> Katedra za javno zdravje, Medicinska fakulteta<\/strong> v Ljubljani, pravi: \u00bbGlede na obseg izpostavljenosti kakovost zunanjega zraka predstavlja eno izmed pomembnih determinant zdravja. Izhajajo\u010d iz znanstvenih dokazov, epidemiolo\u0161ke \u0161tudije ocenjujejo povezanost med izpostavljenostjo posameznim in me\u0161anici razli\u010dnih onesna\u017eeval v zunanjem zraku ter negativnimi zdravstvenimi u\u010dinki (bolezni dihal, bolezni srca in o\u017eilja ter negativni izidi v nose\u010dnosti). Strokovnjaki s podro\u010dja javnega zdravja pozdravljamo vpeljavo novih smernic SZO v zakonodajni okvir, prav tako pa tudi aktivni pristop pri veljavi in izvajanju ukrepov za zmanj\u0161anje onesna\u017eenja na samih virih. Za to je potrebno sodelovanje pristojnih dele\u017enikov ter ozave\u0161\u010danje prebivalstva.\u00ab<\/em><\/p>\n\n\n\n

Kak\u0161na je kakovost zraka v Ljubljani v kontekstu novih smernic? <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Meritve koncentracij du\u0161ikovega dioksida (NO2<\/sub>) v zraku, ki smo jih opravili februarja 2021, potrjujejo, da je zmanj\u0161anje prometa, povezano z epidemijo covida-19, ugodno vplivalo na kakovost zraka v Mestni ob\u010dini Ljubljana. Rezultati merilne kampanje \u201cPOZOR: tukaj je dihanje nevarno!\u201d vzbujajo skrb, saj je zdravju zelo \u0161kodljiv plin, ki izvira predvsem iz dizelskih vozil, \u0161e vedno prisoten v previsokih koncentracijah. Aktualna meja NO2<\/sub>, ki zna\u0161a 40 \u00b5g\/m3<\/sup> in je zdravju \u0161kodljiva, se je z novimi smernicami spustila na letno mejo 10 \u00b5g\/m3<\/sup>. Tako v kontekstu novih smernic SZO rezultati meritev NO2<\/sub> iz februarja 2021 ka\u017eejo, da v Ljubljani prakti\u010dno ni lokacije, kjer koncentracije tega plina ne bi bile \u0161kodljive za zdravje (10 \u00b5g\/m3<\/sup><\/em>). Klju\u010dno je, da se sprejmejo smiselni ukrepi (spodbujanje konkuren\u010dnosti javnega prevoza, elektrifikacija voznega parka in aktivne mobilnosti, uvedba nizkoemisijskih con itd.), ki bodo prispevali k zmanj\u0161anju izpostavljenosti prebivalcev onesna\u017eenemu zraku.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n

Rezultati februarskih meritev NO2 <\/sub>v Ljubljani so pregledno predstavljeni tudi na spletnem mestu kampanje POZOR: tukaj je dihanje nevarno!<\/a>, na katerem je izpostavljena tudi bli\u017eina izobra\u017eevalnih in zdravstvenih ustanov, kjer se zadr\u017eujejo ranljivej\u0161i prebivalci mesta (npr. \u0161olarji, bolniki, ostareli itd.).<\/p>\n\n\n\n

Ve\u010d informacij:<\/p>\n\n\n\n